ABCD_en

ABCD_en

Avtor: Gorazd Planinšič

5. naloga

Aluminijasti kolobar segrejemo na temperaturo oC, nato pa ga pustimo, da se ohlaja. Kateri graf pravilno kaže kvalitativno časovno spreminjanje zunanjega premera in premera luknje ?(./datoteke/kolobar.png)
(./datoteke/graf1.png)
(./datoteke/graf2.png)
(./datoteke/graf3.png)
(./datoteke/graf4.png)

Odgovor je pravilen. Kolobar se krči v vseh smereh, zato se zmanjšata zunanji premer in premer luknje.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: v mislih razdelite kolobar na koncentrične žice in premislite, kako se pri ohlajanju spreminjajo njihove dolžine.

Ponovno

Pravilni odgovor je spodaj. Kolobar se krči v vseh smereh, zato se zmanjšata zunanji premer in premer luknje.

(./datoteke/graf4.png)

Naprej

6. naloga

V brizgi je ml zraka pri tlaku bar in temperaturi oC. Na enem koncu brizgo zapira bat, drugi konec pa je tesno zaprt.

Brizgo najprej potopimo v vodo s temperaturo oC (pri tem se bat ne premakne) in počakamo, da se temperatura zraka v brizgi ustali. Nato zelo počasi premaknemo bat tako, da je končna prostornina zraka v brizgi ml. Kateri diagram ustreza opisanemu poskusu? Predpostavite, da lahko zrak v opisanem primeru obravnavamo kot idealni plin.

(./datoteke/injekcija_syringe.jpg)
(pv1.jpg)
(pv2.jpg)
(pv3.jpg)
(pv4.jpg)
(pv5.jpg)

Odgovor je pravilen. Najprej smo plin segreli pri stalni prostornini, nato pa razpeli pri stalni temperaturi.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Morda vam bo pomagal namig: prva sprememba poteka pri stalni prostornini; pri drugi spremembi (ta poteka pri stalni temperaturi) je končna prostornina dvakrat tolikšna kot začetna prostornina.

Ponovno

Pravilni odgovor je spodaj. Najprej smo plin segreli pri stalni prostornini, nato pa razpeli pri stalni temperaturi. Pri drugi spremembi je končni tlak enak polovici začetnega tlaka (Boylov zakon!).

(pv1.jpg)

Naprej

7. naloga

Ko hitro pumpamo kolo opazimo, da se je zračna tlačilka močno segrela. Katera od trditev pravilno opisuje kaj se je dogajalo med pumpanjem? Privzemite, da med pumpanjem zračna tlačilka ne izmenja z okolico toplote.

Med pumpanjem smo

A -> T.
A -> Wn.
A -> Q.
Q -> Wn.
Q -> T.
(./datoteke/kolo.png)

Odgovor je pravilen. Med pumpanjem smo tlačilki dovajali delo. Ker smo to počeli hitro, je med tem le malo toplote zapustilo tlačilko. Večina dela se je zato spremenila v notranjo energijo tlačilke, kar smo prepoznali po tem, da se je njena temperatura povečala.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Pri tem vprašanju je zelo pomembno, da znate razlikovati med toploto, notranjo energijo in temperaturo. Nekaj o tem vam povedo že enote v katerih te količine merimo.

Ponovno

Pravilni odgovor je pretvorba dela v notranjo energijo. Med pumpanjem smo tlačilki dovajali delo. Ker smo to počeli hitro, je med tem le malo toplote zapustilo tlačilko. Večina dela se je zato spremenila v notranjo energijo tlačilke, kar smo prepoznali po tem, da se je njena temperatura povečala.

Naprej

8. naloga

Para s temperaturo oC povzroči znatno hujše opekline kot vrela voda s temperaturo oC. Zakaj?

Steam has higher specific heat than water.
Steam is hotter than boiling water.
During condensation, heat is released.
Water evaporating on the skin cools the skin.
(./datoteke/para.png)

Odgovor je pravilen. Voda pri oC povzroči opekline, ker toplota iz vode prehaja na našo kožo. Para pri oC pa najprej odda izparilno toploto in se pri tem spremeni v vodo s temperaturo oC. Opekline s paro so zato mnogo hujše.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig v obliki vprašanja: kaj moramo narediti z vodo pri oC, da jo spremenimo v paro s temperaturo oC? In kaj se zgodi pri obratnem proscesu?

Ponovno

Pravilni odgovor je: Ker se pri utekočinjevanju pare sprosti toplota. Voda pri o povzroči opekline, ker toplota iz vode prehaja na našo kožo. Para pri oC pa najprej odda izparilno toploto in se pri tem spremeni v vodo s temperaturo oC. Opekline s paro so zato mnogo hujše.

Naprej

10. naloga

Iz aluminijaste folije izrežemo dva enaka lističa. Enega počrnimo s sajami. Na sončen zimski dan položimo lističa na sneg, kakor kaže risba (pred tem, imata oba lističa enaki temperaturi). Čez čas opazimo, da se je počrnjen listič globlje pogreznil v sneg. Katera izjava pravilno pojasnjuje opaženi pojav?(./datoteke/aluminij.png)

Odgovor je pravilen. Temperatura lističev doseže ravnovesno vrednost, ko je sevalni tok Sonca enak toku, ki ga seva listič. Ker je odbojnost črnega lističa manjša, se na soncu temperatura tega lističa ustali pri višji vrednosti kot za sijajni listič.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Naj namignemo: Temperatura lističev doseže ravnovesno vrednost, ko je sevalni tok Sonca enak toku, ki ga seva listič.

Ponovno

Pravilni odgovor je B. Ker je odbojnost črnega lističa manjša, se na soncu temperatura tega lističa ustali pri višji vrednosti kot za sijajni listič.

Naprej

11. naloga

Fotografije kažejo štiri vezja. Vsako vezje sestavlja baterija, dve enaki žarnici in stikalo. Tri vezja so ekvivalentna, eno pa je drugačno od ostalih. Katero vezje je to?

(./datoteke/vezje1.png)
(./datoteke/vezje2.png)
(./datoteke/vezje3.png)
(./datoteke/vezje4.png)

Odgovor je pravilen. To vezje predstavlja zaporedno vezani žarnici, v ostalih treh vezjih pa sta žarnici vezani vzporedno.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: v vezju, ki ga iščete sta žarnici vezani zaporedno.

Ponovno

Pravilni odgovor je spodaj. To vezje predstavlja zaporedno vezani žarnici, v ostalih treh vezjih pa sta žarnici vezani vzporedno.

(./datoteke/vezje3.png)

Naprej

16. naloga

Slika 1 kaže kompas v magnetnem polju tuljave po kateri teče tok. Ko tok prekinemo in na mizo postavimo trajni magnet, se igla kompasa postavi tako, kakor kaže slika 2.

Katera od skic kaže možno lego igle kompasa potem, ko ponovno priključimo tuljavo na baterijo (trajni magnet pustimo na istem mestu kot je prikazano na sliki 2)? Predpostavite, da sta magnetni polji tuljave in trajnega magneta mnogo večji od zemeljskega magnetnega polja.

(./datoteke/kompas-magnet-tuljava_off.jpg)
Slika 1: Kompas v magnetnem polju tuljave
(./datoteke/magnet_off-kompas-tuljava.jpg)
Slika 2: Kompas v magnetnem polju trajnega magneta (tuljava ni priključena na baterijo)
(./datoteke/magnet1.png)
(./datoteke/magnet2.png)
(./datoteke/magnet3.png)
(./datoteke/magnet4.png)

Odgovor je pravilen. Kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta (glej sliko).

(./datoteke/smeri.png)

Naprej

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta.

Ponovno

Pravilni odgovor je spodaj. Kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta (glej sliko).

(./datoteke/magnet1.png) (./datoteke/smeri.png)

Naprej

17. naloga

Ozek snop svetlobe je usmerjen proti prozorni prizmi, a mu prestreza pot črna ploščica (glej fotografijo). Katera risba pravilno kaže pot snopa svetlobe, ki bo vidna potem, ko odstranimo ploščico? Lomni kvocient prizme je .

(./datoteke/prizma.png)
(./datoteke/lom1.png)
(./datoteke/lom2.png)
(./datoteke/lom3.png)
(./datoteke/lom4.png)

Odgovor je pravilen (fotografija kaže izid poskusa). Plastika je optično gostejša od zraka. Zato se žarek na prvi meji lomi k vpadni pravokotnici, na drugi meji pa stran od vpadne pravokotnice.

(./datoteke/prizma1.png)

Naprej

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal nasvet: v točkah kjer žarek prečka mejo zrak-plastika v mislih postavite pravokotnico in upoštevajte lomni zakon.

Ponovno

Pravilen odgovor je B (fotografija kaže izid poskusa). Plastika je optično gostejša od zraka. Zato se žarek na prvi meji lomi k vpadni pravokotnici, na drugi meji pa stran od vpadne pravokotnice.

(./datoteke/lom2.png) (./datoteke/prizma1.png)

Naprej

18. naloga

Ozek snop svetlobe je usmerjen proti prozorni prizmi, a mu prestreza pot črna ploščica (glej fotografijo). Katera risba pravilno kaže pot snopa svetlobe, ki bo vidna potem, ko odstranimo ploščico? Lomni kvocient prizme je 1,5.

(./datoteke/prizma-lom_2.jpg)
(./datoteke/trikotnik1.png)
(./datoteke/trikotnik2.png)
(./datoteke/trikotnik3.png)
(./datoteke/trikotnik4.png)

Odgovor je pravilen (fotografija kaže izid poskusa). Na prvi meji se smer žarka ne spremeni, na drugi meji pa se žarek odbije (popolni odboj), saj je vpadni kot o in o manjše od lomnega kvocienta plastike. Zardi simetrije se zgodba ponovi na drugih dveh mejah.

(./datoteke/prizma2.png)

Naprej

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: pri prehodu iz optično gostejše v optično redkejšo snov lahko pri določenem pogoju pride do popolnega odboja.

Ponovno

Pravilen odgovor je spodaj (fotografija kaže izid poskusa). Na prvi meji se smer žarka ne spremeni, na drugi meji pa se žarek odbije (popolni odboj), saj je vpadni kot o in o manjše od lomnega kvocienta plastike. Zardi simetrije se zgodba ponovi na drugih dveh mejah.

(./datoteke/trikotnik4.png) (./datoteke/prizma2.png)

Naprej

0%
0%