Katero ozvezdje bo vzhajalo 5. decembra ob točno na vzhodu?
Preveri
Zvezdna karta
Zvezdna karta
Katarina Susman
1. naloga
Odlično, dobro ti gre.
Res je.
Ponovno preveri odgovor, v pomoč so ti lahko navodila za uporabo zvezdne karte.
5. decembra ob bo točno na vzhodu vzhajalo ozvezdje Orion.
Predstavitev vrtljive zvezdne karte
Zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja okoli Sonca se položaj zvezd na nebu ves čas spreminja. Z vrtljivo zvezdno karto lahko preprosto poiščemo sliko zvezdnega neba ob izbrani uri na izbrani dan.
S prostimi očmi lahko v jasni noči opazimo zvezde do 6. magnitude. Na karto so vrisane zvezde do 4. magnitude. Magnituda nam pove, kako svetla je videti zvezda na nebu. Manjša magnituda pomeni svetlejšo zvezdo (na karti je predstavljena z večjim krožcem) in obratno. Od spremenljivih zvezd so vrisane le tiste, ki sij spreminjajo za vsaj 0,5 magnitude, od meglic, kopic, galaksij pa tiste, ki jih v dobrih opazovalnih pogojih še lahko vidimo s prostimi očmi. Rimska cesta je pobarvana svetleje od ostalega neba.
Na zgornjem delu karte sta vidna osenčeni in neosenčeni del. Neosenčeni predel si moramo predstavljati kot nebesno polkroglo, ki je projicirana na ravnino (zvezdno karto). Meridian je črta, ki teče od severa čez zenit do juga in deli nebo na vzhodno in zahodno poloblo. Pikčasta črta teče od vzhoda preko zenita do zahoda. (Zenit je točka na nebu, ki je točno nad nami.) Tudi ta črta deli nebesno polkroglo na dva dela (severni in južni). Obe črti se sekata v zenitu in delita nebo na štiri dele (četrtine nebesne polkrogle).
Uporaba vrtljive zvezdne karte
Kadar želimo poiskati ozvezdja, ki jih bomo lahko opazovali npr. 15. januarja ob 22. uri, moramo na robu karte poiskati 15. januar. (Z drsnikom »rotacija karte« lahko zasučemo karto tako, da je mesec januar na mestu, ki nam ustreza). Zgornji del karte s pomočjo drsnika »rotacija indikatorja« sučemo toliko časa, da se izbrani dan poravna z uro 22.00. Za natančno poravnavo lahko uporabimo puščici nad in pod drsnikom. Ozvezdja, ki so na nebu 15. jaunarja ob 22.00 uri, prikazuje neosenčeni del karte. Opazimo lahko, da je v zenitu zvezda Kapela (ozvezdje Voznik). Na jugu najdemo Orion, pod njim, nekoliko vzhodno, zvezdo Sirij – najsvetlejšo zvezdo na našem nebu. Nizko nad vzhodnim obzorjem je Lev, ki je ravno vzšel. Na zahodnem delu neba je Pegaz, ki zahaja. Na robu karte lahko razberemo vse dneve in ure, ko nebo kaže enako sliko: sredi februarja ob 20.00, sredi marca ob 18.00, sredi aprila ob 16.00 (17.00 po poletnem času). Podnevi seveda zvezd ne vidimo, ker je nebo zaradi Sonca preveč svetlo. V poletnem času moramo uram, ki jih odčitamo na karti, prišteti eno uro.
Kadar želimo ugotoviti, ob kateri uri je npr. 10. julija Antares (ozvezdje Škorpijona) najvišje na nebu, moramo zgornji del karte (»rotacija indikatorja«) zavrteti tako, da meridian teče čez zvezdo Antares. Na robu karte poiščemo 10. julij in odčitamo uro. Antares je 10. julija najvišje na nebu ob 21. uri in 15 minut po poletnem času.)
Ob kateri uri vzide Sirij 18. decembra? Zgornji del karte (»rotacija indikatorja«) zavrtimo tako, da teče črta vzhodnega obzorja (črta, ob kateri je napis vzhod) čez Sirij. Na robu karte poiščemo 18. december in preberemo uro 20.10.
Kdaj se 1. oktobra začne astronomska noč? Astronomska noč se začne, ko se tako stemni, da so vidne vse zvezde. To je takrat, ko je Sonce 18° pod obzorjem. Na ekliptiki (Roza črtkana črta, ob kateri so zapisani meseci z rimskimi številkami in dnevi z arabskimi. Vsaka črtica pomeni en dan.) poiščemo 1. oktober. Z vrtenjem idikatorja naravnamo črto, ki označuje 18° pod obzorjem na izbrani datum na ekliptiki – ekliptika in črta »18° pod obzorjem« se sekata na datumu 1. oktober. Na robu karte preberemo uro začetka astronomske noči na dan 1. oktober: 19.20 (20.20 po poletnem času).
Na podoben način določimo čas vzhoda in zahoda Sonca, le da karto nastavimo tako, da datum na ekliptiki prekrijemo s črto vzhoda oz. zahoda. Na robu karte odčitamo čas vzhoda oz. zahoda na izbrani datum.
Opazovanje v naravi
Kadar bomo s karto opazovali nebo, moramo določiti smeri neba. Najlažje je, če poiščemo sever s pomočjo zvezde Severnice, ki se nahaja v ozvezdju Malega voza. Na zvezdni karti je severnica v točki, ki predstavlja os vrtenja zvezdne karte (pika na sredini). Severnico v naravi najdemo tako, da najprej poiščemo ozvezdje Velikega medveda oz. Velikega voza. Štiri svetle zvezde sestavljajo četverokotnik, ki predstavlja voz, tri svetle zvezde pa njegovo oje. V mislih podaljšamo razdaljo med zadnjima dvema zvezdama voza za približno petkrat in pridemo do Severnice. Ko smo obrnjeni proti Severnici, je na naši levi zahod, na naši desni vzhod, za našim hrbtom pa jug. Karto orientiramo tako, da je tista smer neba, ki jo želimo opazovati, spodaj.
2. naloga
| Kdaj vzide Sonce 5. decembra? | Kdaj zaide Sonce 5. decembra? | |
| Ob : | Ob : | Preveri |
Res je, dobro ti gre.
Res je.
Čas vzhoda je pravilen, zahod pa je ob .
Čas zahoda je pravilen, vzhod pa je ob .
Čas vzhoda je pravilen, ponovno preveri svoj odgovor pri času zahoda.
Čas zahoda je pravilen, ponovno preveri svoj odgovor pri času vzhoda.
Ponovno preveri odgovor, v pomoč so ti lahko navodila za uporabo zvezdne karte.
Čas vzhoda je ob , zahod pa je ob .
3. naloga
Res je, dobro ti gre.
Res je.
Čas Sonca na nebu dobiš, če poiščeš razliko v času med vzhodom in zahodom Sonca.
Sonce je na nebu ur in minut.
Ponovno preveri odgovor, v pomoč so ti lahko navodila za uporabo zvezdne karte.
4. naloga
Katero ozvezdje je najbližje zenitu 5. avgusta ob ? Ni potrebno upoštevati poletnega časa.
Ni potrebno upoštevati poletnega časa.
Odlično, pravilno si uporabil zvezdno karto.
Verjetno si upošteval poletni čas. Odgovor je pravilen. Preveri še, katero ozvezdje bi bilo v zenitu, če ne bi upošteval poletnega časa.
Ponovno preveri odgovor, v pomoč so ti lahko navodila za uporabo zvezdne karte.
5. avgusta ob je v zenitu ozvezdje Labod.
5. naloga
Skupina učencev se odloči, da bo 5. novembra gledala zvezde. Na zvezdni karti poiščejo ozvezdje Volar in v njem svetlo zvezdo Arktur.
| Kdaj 5. novembra Arktur vzide? | In kdaj zaide? | |
| Ob : | Ob : | Preveri |
Zvezda Arktur zares vzide ter zaide ob tem času.
Zvezda Arktur zares vzide ob tem času.
Ponovno preveri svoj odgovor.
Zvezda Arktur zares zaide ob tem času.
Ponovno preveri svoj odgovor.
Ponovno preveri svoj odgovor.
Arktur vzide ob .
Arktur zaide ob .
Arktur vzide ob .
Arktur zaide ob .
6. naloga
Skupina učencev se odloči, da bo 5. novembra gledala zvezde. Na zvezdni karti poiščejo ozvezdje Volar in v njem svetlo zvezdo Arktur. Ob kateri uri bi videli Arktur na nebu na polkrogu, ki veže vzhod in zahod?
Ob : Preveri
Res je.
Ponovno preveri svoj odgovor.
Arktur je na polkrogu, ki veže vzhod in zahod ob . Na opisu zvezdne karte si oglej, kje se nahaja polkrog vzhod - zahod.
7. naloga
| Kdaj 5. novembra Sonce vzide? | Kdaj 5. novembra Sonce zaide? | |
| Ob : | Ob : | Preveri |
Res je.
Ponovno preveri svoj odgovor.
Ponovno preveri svoj odgovor.
Ponovno preveri svoj odgovor.
Sonce zaide ob .
Sonce zaide ob .
8. naloga
Ugotovil si, da 5. novembra:
Arktur vzide ob : in zaide ob :.
Sonce vzide ob : in zaide ob :.
Od kdaj do kdaj lahko 5. novembra opazujemo zvezdo Arktur?
Od
:
do
:
ter od : do : .
Dobro ti gre. Odgovor je pravilen, ker si upošteval čas konca astronomske noči.
Odgovor je pravilen glede na čase vzhodov in zahodov zvezd. V naravi pa zvezd ne vidimo več, ko je konec astronomske noči. Na karti preveri, kdaj je 5. novembra konec astronomske noči, in popravi svoj odgovor.
Ponovno preveri svoj odgovor.
5. novembra lahko zvezdo Arktur opazujemo od njenega vzhoda ob ter do konca astronomske noči ob .
Opazujemo jo lahko tudi pozno popoldan med in
Opazovanje zvezd na nočnem nebu
S pomočjo zvezdne karte določi dan in uro, ko želiš opazovati zvezde. Oglej si, katera ozvezdja so najvišje na nebu, katera vzhajajo in katera zahajajo. S pritiskom na gumb "natisni" lahko pogled natisneš na papir ali pa na opazovanje vzameš vrtljivo zvezdno karto.
Podatki o uporabljeni zvezdni karti:
PRESEKOVA KNJIŽNICA - 8
Izdaja: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije; DMFA - založništvo
Založilo: DMFA - založništvo
Odgovorni urednik: Sandi Klavžar
Pavla Ranzinger: PRESEKOVA ZVEZDNA KARTA 2000,0
Risal: Slavko Lesnjak
Tehnični urednik: Vladimir Bensa
(c) 1981, 2005 DMFA - založništvo - 517, 1619
Natisnila: tiskarna KOČEVSKI TISK, Kočevje
CIP - Kataloški zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
524(084,3)
RAZINGER, Pavla
Presekova zvezdna karta [Kartografsko gradivo]: 2000,0 / Pavla Razinger; [risal Slavko Lesnjak], - Ljubljana; DMFA-založništvo, 2005, - (Presekova knjižnica, ISSN 1318-3761; 8)
ISBN 961-212-184-2
222787840
