1
Motor začne dvigovati sprva mirujočo kabino dvigala. Dviguje jo brez postanka s konstantno hitrostjo do zadnjega nadstropja. Do trenutka, ko kabina spet miruje na vrhu jaška, je motor opravil
Slika: vir: Wikipedia. |
Čestitke! Odgovor je pravilen.
Dvigalo je na začetku mirovalo, na sredini pa ima pol potencialne energije (
Odgovor ni pravilen.
Premislite, katere oblike energije ima kabina na začetku in katere na polovični višini pri opisanem gibanju.
Tudi v drugem poskusu odgovor ni pravilen.
Pravilen odgovor je "Več kot
Dvigalo je na začetku mirovalo, na sredini pa ima pol potencialne energije (
- Privzemite, da gre vse delo v premikanje kabine dvigala.
- Vaš odgovor naj velja za stavbe poljubne višine in kabine dvigal poljubne mase in hitrosti.
2
V vesolju miruje satelit (glede na opazovalca). V nekem trenutku ga raznese na dva dela: A in B. Del B odleti v desno s hitrostjo
(Slika je v javni rabi.) |
Čestitke! Odgovor je pravilen.
Gibalna količina na začetku je bila
- morata dela nujno odleteti vsak v svojo smer,
- absolutni vrednosti njunih gibalnih količin morata nujno biti enaki (da se odštejeta, ker imata nasprotno smer),
- se hitrosti razdelita v obratnem razmerju mas (težji del potuje počasneje).
Odgovor (še) ni pravilen.
NAMIGI:
- Skupna gibalna količina se mora ohranjati. Premislite, kolikšna je bila na začetku in kaj se mora zgoditi, da bo ostala enaka.
- Gibalna količina je vektor.
- Ni nujno, da sta masi obeh delov enaki.
Tudi v drugem poskusu odgovor ni pravilen.
Pravilen odgovor je "Nobena od ostalih trditev ni pravilna".
Gibalna količina na začetku je bila
- morata dela nujno odleteti vsak v svojo smer,
- absolutni vrednosti njunih gibalnih količin morata nujno biti enaki (da se odštejeta, ker imata nasprotno smer),
- hitrosti pa se razdelita v obratnem razmerju mas (težji del potuje počasneje).
3
Nakupovalne vrečke izdelujejo v več različicah. Vzemimo dve vrečki. V obeh je enaka masa. Nosimo ju, kot kaže slika. V katerem primeru je večja nevarnost, da se ročaja strgata?
Privzemite, da sta material in zgradba ročajev enaki.
Čestitke! Odgovor je pravilen.
| Ročaji ob krajših stranicah so med nošenjem bolj vodoravni. Če razstavimo silo, nasprotno teži na smeri ročajev, ugotovimo, da so v tem primeru sile v ročajih večje. | 
|
Odgovor ni pravilen.
Razstavite sile v smeri ročajev. Večja je verjetnost, da se strga tisti ročaj, v katerem je večja sila.
Tudi v drugem poskusu odgovor ni pravilen. Pravilen odgovor je "Pri vreči, ki ima ročaja na krajši stranici (leva slika)".
|
|
4
Na tleh prvega nadstropja (
|
Čestitke! Odgovor je pravilen.
Potencialna energija je nedoločena do aditivne konstante. To pomeni, da lahko poljubno izberemo, kje bo imela ničlo. Ker v nalogi ni izrecno napisano, kam naj ničlo postavimo, ne moremo enolično določiti, kolikšne so potencialne energije telesa v različnih legah. Vsak uporabnik lahko izbere ničlo drugje in tako dobi drugačne vrednosti.
Tudi v drugem poskusu odgovor ni pravilen.
Pravilen odgovor je "Tega ni mogoče enolično določiti".
Potencialna energija je nedoločena do aditivne konstante. To pomeni, da lahko poljubno izberemo, kje bo imela ničlo. Ker v nalogi ni izrecno napisano, kam naj ničlo postavimo, ne moremo enolično določiti, kolikšne so potencialne energije telesa v različnih legah. Vsak uporabnik lahko izbere ničlo drugje in tako dobi drugačne vrednosti.
5
Kilogramsko aluminijasto kocko pri temperaturi
Čestitke! Odgovor je pravilen.
Za telesi z enako maso je pri tem pojavu ključna specifična toplotna kapaciteta, če pa sta masi različni, je ključna celotna toplotna kapaciteta
Velja:
- Aluminij je oddal ravno toliko toplote, kolikor je je baker prejel,
- Aluminij se je zato manj ohladil (večja toplotna kapaciteta), kot se je baker segrel.
- Če bi se enako, bi bila zmesna temperatura
Odgovor ni pravilen.
Premislite, kaj bi se zgodilo, če bi telesi imeli enako maso. Kateremu bi se bolj spremenila temperatura? Od katerih količin je to odvisno?
Tudi v drugem poskusu odgovor ni pravilen.
Pravilen odgovor je "večja od 50° C".
Za telesi z enako maso je pri tem pojavu ključna specifična toplotna kapaciteta, če pa sta masi različni, je ključna celotna toplotna kapaciteta
Velja:
- Aluminij je oddal ravno toliko toplote, kolikor je je baker prejel,
- Aluminij se je zato manj ohladil (večja toplotna kapaciteta), kot se je baker segrel.
- Če bi se enako, bi bila zmesna temperatura
6
Na sliki je U-cev. Svetlejša tekočina je voda, temnejša pa olje. Levi krak je odprt, desni pa zaprt. Olje ima manjšo gostoto kot voda. Kaj lahko povemo o tlaku nad oljem (v desnem kraku)?
|
Čestitke! Odgovor je pravilen.
Če bi bili obe cevi odprti (in bi zato v obeh krakih morali upoštevati še zračni tlak), bi se kapljevini postavili tako, da bi bila gladina svetle med gladinama temne. Če hočemo torej temno še dodatno znižati, potrebujemo v tem kraku večji tlak kot v drugem, kjer pa je navaden zračni tlak. | 
|
Odgovor ni pravilen.
Premislite, kaj pomeni za tlak, če je cev odprta ali zaprta. Kako bi se postavili kapljevini, če bi bila oba kraka odprta?
Tudi v drugem poskusu odgovor ni pravilen.
Pravilen odgovor je "zagotovo večji kot zunanji tlak".
Če bi bili obe cevi odprti (in bi zato v obeh krakih morali upoštevati še zračni tlak), bi se kapljevini postavili tako, da bi bila gladina svetle med gladinama temne. Če hočemo torej temno še dodatno znižati, potrebujemo v tem kraku večji tlak kot v drugem, kjer pa je navaden zračni tlak. |
|
7
Označite vse pravilne trditve.
Čestitke! Odgovor je pravilen.
Upoštevati je treba sledeče:
- Če potopimo telo dvakrat globlje, se dvakrat poveča hidrostatski tlak, a ker se prišteje še zračni tlak, ki je konstanten, se skupni tlak ne podvoji.
- Prostornina je premo sorazmerna s temperaturo v Kelvinovi lestvici (ne Celzijevi), in to samo če je tlak konstanten.
- Podobno sta prostornina in tlak obratno sorazmerna samo, če je temperatura konstantna.
Odgovor (še) ni pravilen.
Dobro premislite, kaj pravijo plinski zakoni, v katerih enotah morajo biti količine, kako je s tlakom pod gladino, če gre za kapljevino v posodi, ki je zgoraj odprta.
Tudi v drugem poskusu odgovor (še) ni pravilen.
Pravilen odgovor je "Nobena od podanih trditev ni pravilna".
Upoštevati je treba sledeče:
- Če potopimo telo dvakrat globlje, se dvakrat poveča hidrostatski tlak, a ker se prišteje še zračni tlak, ki je konstanten, se skupni tlak ne podvoji.
- Prostornina je premo sorazmerna s temperaturo v Kelvinovi lestvici (ne Celzijevi), in to samo, če je tlak konstanten.
- Podobno sta prostornina in tlak obratno sorazmerna sam, če je temperatura konstantna.
8
Označite vse pravilne odgovore. Imamo klado, ki miruje na vrhu klanca. Nato jo spustimo, da zdrsne po klancu. Katera od spodnjih trditev pravilno navaja celotno energijo sistema v našem primeru. Trenje in zračni upor zanemarimo.
Čestitke! Odgovor je pravilen.
| Pri opazovanem dogajanju je sistem v dveh zanimivih stanjih: - na vrhu klanca in miruje, (Potencialna energija je nekaj, kinetične ni, torej je skupna energija enaka potencialni na vrhu klanca.) in - na dnu klanca, ko se giblje. (Potencialna energija je še vedno lahko nekaj, a manj kot na vrhu klanca, kinetična energija je enaka razliki potencialnih med vrhom in dnom, skupna energija je torej vsota kinetične in potencialne na dnu klanca.) | 
|
Pomembno je, da ne privzamemo, da je potencialna energija na dnu klanca nič, saj lahko ničlo poljubno določimo. Lahko določimo, da je nič na dnu klanca, a to ni nujno, zato naloga tega ne predvideva.
Odgovor (še) ni pravilen.
NAMIGI:
- Ničlo potencialne energije lahko poljubno izberemo. Trditve, ki privzamejo, da je ničla določena, niso pravilne.
- Skupno energijo lahko določimo, ko je sistem v nekem stanju. Premislite, v koliko različnih stanjih, ki nas zanimajo, je dani sistem.
Tudi v drugem poskusu odgovor (še) ni pravilen.
Pravilni trditvi sta:
"potencialni energiji na vrhu klanca" in
"vsoti potencialne in kinetične energije na dnu klanca".
| Pri opazovanem dogajanju je sistem v dveh zanimivih stanjih: - na vrhu klanca in miruje, (Potencialna energija je nekaj, kinetične ni, torej je skupna energija enaka potencialni na vrhu klanca.) in - na dnu klanca, ko se giblje. (Potencialna energija je še vedno lahko nekaj, a manj kot na vrhu klanca, kinetična energija je enaka razliki potencialnih med vrhom in dnom, skupna energija je torej vsota kinetične in potencialne na dnu klanca.) |
|
Pomembno je, da ne privzamemo, da je potencialna energija na dnu klanca nič, saj lahko ničlo poljubno določimo. Lahko določimo, da je nič na dnu klanca, a to ni nujno, zato naloga tega ne predvideva.
9
V vesolju (daleč od zvezd in planetov) imamo raketo z maso
Čestitke! Odgovor je pravilen.
Upoštevati je treba sledeče:
- Raketa se mora gibati z dano hitrostjo, torej enakomerno. Če naj se telo giblje enakomerno, mora biti vsota vseh sil nanj enaka nič (Prvi Newtonov zakon).
- V vesolju je vakuum: ni trenja, ni upora.
- Daleč stran od zvezd in planetov ni gravitacijske sile: ni teže.
- Ker ni zraka, ni niti vzgona (rakete ne potrebujejo kil za let po vesolju).
- Edina sila na raketo je sila njenih motorjev.
Če mora biti vsota vseh sil nič, mora biti ta edina sila nič.
Odgovor ni pravilen.
Premislite, kakšno je gibanje rakete, kaj velja za sile pri takem gibanju, katere sile delujejo na raketo v vesolju daleč stran od vseh zvezd in planetov in kolikšna mora posledično biti sila motorjev, da bo pogoj za tako gibanje izpolnjen.
Tudi v drugem poskusu odgovor ni pravilen.
Pravilen odgovor je "Motorji so lahko ugasnjeni".
Upoštevati je treba sledeče:
- Raketa se mora gibati z dano hitrostjo, torej enakomerno. Če naj se telo giblje enakomerno, mora biti vsota vseh sil nanj enaka nič (Prvi Newtonov zakon).
- V vesolju je vakuum: ni trenja, ni upora.
- Daleč stran od zvezd in planetov ni gravitacijske sile: ni teže.
- Ker ni zraka, ni niti vzgona (rakete ne potrebujejo kil za let po vesolju).
- Edina sila na raketo je sila njenih motorjev.
Če mora biti vsota vseh sil nič, mora biti ta edina sila nič.
10
Med "loopingom" na vlakcu smrti nam iz žepa pade telefon. Na sliki so označene točke
(Slika je v javni domeni.)
Čestitke! Odgovor je pravilen.
| Upoštevati je treba sledeče: - Gibanje ni enakomerno, saj voziček nima lastnega motorja, ki bi vzdrževal konstantno hitrost. - Ker ni dela motorja in zanemarimo trenje in upor, se ohranja celotna energija. - Iz točk - Pri padcu s točke - Ko bo šlo telo zopet mimo točke | 
| S stališča energij vzamemo: Ker je začetno stanje za vse enako in končno stanje za vse enako, vmes pa pri nobeni trditvi nismo opravili nič dela, mora biti tudi hitrost v končnem stanju za vse primere enaka. |
Odgovor (še) ni pravilen.
NAMIG:
Veliko trditev bi bilo pravilnih, če bi bilo kroženje enakomerno, pa ni. Poskušajte razmišljati s stališča energij.
Tudi v drugem poskusu odgovor (še) ni pravilen.
Pravilna trditev je:
"Če pade telefon v točki
| Upoštevati je treba sledeče: - Gibanje ni enakomerno, saj voziček nima lastnega motorja, ki bi vzdrževal konstantno hitrost. - Ker ni dela motorja in zanemarimo trenje in upor, se ohranja celotna energija. - Iz točk - Pri padcu s točke - Ko bo šlo telo zopet mimo točke |
| S stališča energij vzamemo: Ker je začetno stanje za vse enako in končno stanje za vse enako, vmes pa pri nobeni trditvi nismo opravili nič dela, mora biti tudi hitrost v končnem stanju za vse primere enaka. |
Konec
Čestitke, zaključili ste serijo vprašanj izbirnega tipa.
Rezultati
