V čolnu se nahaja kamen. Čoln skupaj s kamnom plava na vodi v majhnem bazenu, kot kaže slika. Nato kamen iz čolna vržemo v vodo. Kaj se zgodi z gladino vode v bazenu?
|
Naloge izbirnega tipa
Naloge izbirnega tipa
Gorazd Planinšič (avtor fotografij), Matej Emin (avtor fotografij), Timotej Maroševič
1. naloga
Odlično! Odgovor je pravilen.
Ko damo kamen v čoln, ta izpodrine toliko dodatne vode, da je njena teža enaka teži kamna. Kaj pa, ko je kamen v celoti potopljen v vodi? Je teža izpodrinjene tekočine še vedno enaka teži kamna?
Odgovor je žal napačen. Gladina se zniža, saj je gostota kamna večja od gostote vode, zato kamen v vodi izpodriva manj tekočine kot kamen v čolnu.
2. naloga
Vsi trije klanci so enako visoki. Telo se giblje po klancih brez trenja. V katerem primeru bo telo doseglo ob vznožju klanca največjo hitrost?
Odlično! Odgovor je pravilen.
Na problem poglejte z energijskega vidika. Primerjajte potencialne energije telesa na vrhu vsakega od klancev.
Odgovor je žal napačen. V vseh primerih ima telo ob vznožju klanca enako hitrost, saj ima na začetku v vseh primerih enako potencialno energijo, torej ima enako končno kinetično energijo.
3. naloga
V katerem primeru pride telo do vznožja v najkrajšem času?
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Razmislite, na katerem klancu se telo giblje z največjo povprečno hitrostjo.
Odgovor ni pravilen. Telo pride v najkrajšem času do vznožja klanca v primeru, ko je strmina klanca na začetku največja, zato se telo giblje večino časa z večjo hitrostjo kot v ostalih primerih.
4. naloga
Dve teniški žogici spustimo z vrha zelo visoke stavbe. Žogici sta enaki, le da je ena prazna (votla), druga pa napolnjena s peskom. Vpliva zračnega upora NE zanemarimo. Katera bo prva dosegla končno hitrost? Privzemite, da je stavba dovolj visoka, da žogici dosežeta končno hitrost.
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Telo doseže končno hitrost, kadar je sila upora enaka sili teže. V katerem primeru se bo to zgodilo prej?
Odgovor je žal napačen. Končno hitrost prej doseže votla žogica. Sila upora se povečuje, dokler ne doseže velikosti teže. Ker je teža votle žogice manjša kot teža polne, sila upora prej doseže končno vrednost.
5. naloga
Katera od žogic bo dosegla večjo končno hitrost?
|
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Telo doseže končno hitrost, kadar je sila upora enaka sili teže. V katerem primeru bosta sili upora in teže enaki pri večji hitrosti?
Odgovor je žal napačen. Večjo končno hitrost doseže polna kroglica. Sila upora narašča, dokler ne doseže velikosti teže. Ker je teža polne kroglice večja, mora biti tudi sila upora večja. Sila upora je večja pri večji hitrosti.
6. naloga
Deset gramov zraka stisnemo z dm3 na dm3. Katera od navedenih izjav je pravilna?
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Ali se masa zraka med stiskanjem lahko spremeni? Kako vpliva zmanjšanje prostornine na gostoto?
Odgovor je napačen. Masa plina se ohranja, prostornina pa je pol manjša. Zato se gostota podvoji, saj velja .
7. naloga
Pri sobni temperaturi in normalnem tlaku je gostota zraka približno g/cm3.
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor je žal napačen. Gostota zraka pri sobni temperaturi in normalnem tlaku je približno kg/m3 oziroma g/cm3.
8. naloga
Imamo dva enaka klanca in tri telesa z enakimi masami. Vsa telesa spustimo istočasno z vrha klanca. Katero telo bi prvo prišlo do vznožja klanca, če bi se po prvem klancu kotalila poln in votel valj, po drugem pa bi brez trenja drsela kocka ledu?
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Če bi se vsa telesa gibala po klancu brez trenja, bi do vznožja prispela istočasno. Kaj se spremeni, če valja ne drsita, ampak se kotalita?
Odgovor je napačen. Prva dospe do vznožja kocka ledu. Ker se oba valja kotalita, gre nekaj začetne potencialne energije v kinetično energijo zaradi gibanja težišča valja, nekaj pa v kinetično energijo zaradi vrtenja valja. Drugi pride do vznožja poln valj, kot zadnji pa prispe votel valj. Pri votlem valju je namreč največji delež energije naložen v vrtenje in temu ustrezno manj v gibanje težišča (pravimo, da ima večji vztrajnostni moment od polnega valja).
9.1. naloga
Termometer je v posodi, v kateri je liter vode s temperaturo o C. Ko dodamo enako količino vode s temperaturo o C, bo temperatura mešanice približno
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Zamislite si poskus: V kozarec z vodo dolijte enako količino vode z enako temperaturo. Se temperatura dvojne količine vode kaj spremeni?
Odgovor je napačen. Temperatura ostaja nespremenjena.
9.2. naloga
Termometer je v posodi, v kateri je liter vode s temperaturo o C. Ko dodamo enako količino vode s temperaturo o C, bo temperatura mešanice približno
|
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor žal ni pravilen. Zamislite si poskus: V kozarec s hladno vodo dolijemo enako količino tople vode. Je voda hladna, topla ali mlačna?
Odgovor je napačen. Pri mešanju enakih snovi enakih količin je ravnovesna temperatura vedno na sredini med začetnima temperaturama obeh snovi.
9.3. naloga
Termometer je v posodi, v kateri je liter vode pri temperaturi o C. Ko dodamo litra vode s temperaturo o C, bo temperatura mešanice
|
|
Odlično! Lahko nadaljujemo.
Odgovor žal ni pravilen. Zamislite si poskus: V kozarec s toplo vodo dodamo majhno količino hladne vode. Bo voda v kozarcu topla, hladna ali le malo manj topla kot na začetku?
Odgovor je napačen. Če bi bili količini enaki, bi bila ravnovesna temperatura o C. Ker je količina vode pri o C večja od količine vode pri o C, bo ravnovesna temperatura zmesi manjša od o C, torej nekje med o C in o C.
10.1. naloga
Majhen kos zelo razgretega, žarečega železa vržemo v vedro s hladno vodo. Presodite, ali je naslednja izjava pravilna ali nepravilna. Privzemite, da lahko toploto, ki jo prejme ali odda vedro, zanemarimo.
Padec temperature železa je enak povečanju temperature vode. | 
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor žal ni pravilen. Toplota, ki jo odda železo, je res enaka toploti, ki jo prejme voda. Ker pa imata železo in voda različni specifični toploti, se železu temperatura spremeni bolj kot vodi.
10.2. naloga
Majhen kos zelo razgretega, žarečega železa vržemo v vedro s hladno vodo. Presodite ali je naslednja izjava pravilna ali nepravilna. Privzemite, da lahko toploto, ki jo prejme ali odda vedro, zanemarimo.
Toplota, ki jo odda železo, je enaka količini toplote, ki jo prejme voda. |
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor žal ni pravilen. Ker ni izgub, se skupna energija sistema ohranja. Zato mora biti toplota, ki jo odda železo, enaka toploti, ki jo prejme voda.
10.3. naloga
Majhen kos zelo razgretega, žarečega železa vržemo v vedro s hladno vodo. Presodite, ali je naslednja izjava pravilna ali nepravilna. Privzemite, da lahko toploto, ki jo prejme ali odda vedro, zanemarimo.
Železo in voda čez dolgo časa dosežeta enako temperaturo. |
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Odgovor žal ni pravilen. Ravnovesno stanje se vzpostavi takrat, ko toplota ne prehaja več iz telesa na telo. To se zgodi takrat, ko sta temperaturi obeh teles enaki.
10.4. naloga
Majhen kos zelo razgretega, žarečega železa vržemo v vedro s hladno vodo. Presodite, ali je naslednja izjava pravilna ali nepravilna. Privzemite, da lahko toploto, ki jo prejme ali odda vedro, zanemarimo.
Končna temperatura železa in vode je ravno na polovici med začetnima temperaturama železa in vode. |
|
Odlično! Odgovor je pravilen.
Konec
Odgovor žal ni pravilen. Toplota, ki jo odda železo, je enaka količini toplote, ki jo prejme voda. Ker pa imata železo in voda različni specifični toploti, se železu temperatura spremeni bolj kot vodi.
Konec
Rezultati
