Opazuj rdeči krog od začetka do konca gibanja. Katera izjava o premiku kroga je pravilna? Premik glede na začetno lego je
Tukaj so neke informacije za učitelja
Naloge izbirnega tipa, 2. del
Naloge izbirnega tipa, 2. del
Gorazd Planinšič
1. naloga
Odgovor je pravilen. Začetna lega je 2, končna pa -1. Premik kroga je zato -3.
Odgovor ni pravilen. Premislite v čem se razlikujejo pojmi lega, premik in pot.
Začetna lega je 2, končna pa -1. Premik kroga je zato -3.
2. naloga
Utež smo počasi dvigovali navpično navzgor in med tem merili časovno spreminjanje lege uteži in sile na utež (glej spodnja grafa). Kolikšno delo smo opravili med dvigovanjem, ki ga opisujeta grafa?
J
Odgovor je pravilen. Ker je sila vzporedna s premikom, je delo kar enako produktu poti in sile.
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: sila je vzporedna s premikom, zato je delo enako produktu poti in sile.
Pravilni odgovor je J. Ker je sila vzporedna s premikom, je delo kar enako produktu poti in sile.
3. naloga
Utež smo počasi dvigovali navpično navzgor in med tem merili časovno spreminjanje lege uteži in sile na utež (glej spodnja grafa). S kolikšno povprečno hitrostjo smo dvigovali utež?
m/s
Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Hitrost lahko izračunate iz grafa, ki kaže časovno odvisnost lege.
Hitrost je m/s. Hitrost predstavlja strmino nagnjenega dela krivulje v grafu časovne odvisnosti lege.
4. naloga
Utež smo počasi dvigovali navpično navzgor in med tem merili časovno spreminjanje lege uteži in sile na utež (glej spodnja grafa). Kolikšno povprečno moč smo porabljali pri dvigovanju uteži?
W
Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: moč lahko izrazimo kot produkt med silo in hitrostjo.
Povprečna moč je W. Rezultat dobimo, če pomnožimo silo s katero dvigujemo utež s hitrostjo dvigovanja uteži.
5. naloga
| Aluminijasti kolobar segrejemo na temperaturo oC, nato pa ga pustimo, da se ohlaja. Kateri graf pravilno kaže kvalitativno časovno spreminjanje zunanjega premera in premera luknje ? | 
|
Odgovor je pravilen. Kolobar se krči v vseh smereh, zato se zmanjšata zunanji premer in premer luknje.
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: v mislih razdelite kolobar na koncentrične žice in premislite, kako se pri ohlajanju spreminjajo njihove dolžine.
Pravilni odgovor je spodaj. Kolobar se krči v vseh smereh, zato se zmanjšata zunanji premer in premer luknje.
6. naloga
V brizgi je ml zraka pri tlaku bar in temperaturi oC. Na enem koncu brizgo zapira bat, drugi konec pa je tesno zaprt. Brizgo najprej potopimo v vodo s temperaturo oC (pri tem se bat ne premakne) in počakamo, da se temperatura zraka v brizgi ustali. Nato zelo počasi premaknemo bat tako, da je končna prostornina zraka v brizgi ml. Kateri diagram ustreza opisanemu poskusu? Predpostavite, da lahko zrak v opisanem primeru obravnavamo kot idealni plin. | 
|
Odgovor je pravilen. Najprej smo plin segreli pri stalni prostornini, nato pa razpeli pri stalni temperaturi.
Odgovor ni pravilen. Morda vam bo pomagal namig: prva sprememba poteka pri stalni prostornini; pri drugi spremembi (ta poteka pri stalni temperaturi) je končna prostornina dvakrat tolikšna kot začetna prostornina.
Pravilni odgovor je spodaj. Najprej smo plin segreli pri stalni prostornini, nato pa razpeli pri stalni temperaturi. Pri drugi spremembi je končni tlak enak polovici začetnega tlaka (Boylov zakon!).
7. naloga
Ko hitro pumpamo kolo opazimo, da se je zračna tlačilka močno segrela. Katera od trditev pravilno opisuje kaj se je dogajalo med pumpanjem? Privzemite, da med pumpanjem zračna tlačilka ne izmenja z okolico toplote.
Med pumpanjem smo
|
Odgovor je pravilen. Med pumpanjem smo tlačilki dovajali delo. Ker smo to počeli hitro, je med tem le malo toplote zapustilo tlačilko. Večina dela se je zato spremenila v notranjo energijo tlačilke, kar smo prepoznali po tem, da se je njena temperatura povečala.
Odgovor ni pravilen. Pri tem vprašanju je zelo pomembno, da znate razlikovati med toploto, notranjo energijo in temperaturo. Nekaj o tem vam povedo že enote v katerih te količine merimo.
Pravilni odgovor je pretvorba dela v notranjo energijo. Med pumpanjem smo tlačilki dovajali delo. Ker smo to počeli hitro, je med tem le malo toplote zapustilo tlačilko. Večina dela se je zato spremenila v notranjo energijo tlačilke, kar smo prepoznali po tem, da se je njena temperatura povečala.
8. naloga
Para s temperaturo oC povzroči znatno hujše opekline kot vrela voda s temperaturo oC. Zakaj?
|
Odgovor je pravilen. Voda pri oC povzroči opekline, ker toplota iz vode prehaja na našo kožo. Para pri oC pa najprej odda izparilno toploto in se pri tem spremeni v vodo s temperaturo oC. Opekline s paro so zato mnogo hujše.
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig v obliki vprašanja: kaj moramo narediti z vodo pri oC, da jo spremenimo v paro s temperaturo oC? In kaj se zgodi pri obratnem proscesu?
Pravilni odgovor je: Ker se pri utekočinjevanju pare sprosti toplota. Voda pri o povzroči opekline, ker toplota iz vode prehaja na našo kožo. Para pri oC pa najprej odda izparilno toploto in se pri tem spremeni v vodo s temperaturo oC. Opekline s paro so zato mnogo hujše.
9. naloga
Leve ploskve štirih bakrenih kvadrov vzdržujemo pri stalni temperaturi 20 oC, desne ploskve kvadrov pri stalni temperaturi 80 oC. Z relacijami >, < in = zapišite v kakšnem odnosu so toplotni tokovi skozi kvadre. Začnite z oznako kvadra, skozi katerega teče največji toplotni tok.
A) 
| B) 
|
C) 
| D) 
|
Odnosi tokov: A B C D < = > A B C D < = > A B C D < = > A B C D
Odgovor je pravilen. Ker so temperaturne razlike enake in ker so vsi kvadri iz iste snovi, odloča o toplotnem toku le razmerje prečnega preseka in dolžine kvadra v smeri toplotnega toka.
Odgovor ni pravilen. Naj namignemo: ker so temperaturne razlike enake in ker so vsi kvadri iz iste snovi, odloča o toplotnem toku le razmerje S/d.
Pravilni odgovor je . Ker so temperaturne razlike enake in ker so vsi kvadri iz iste snovi, odloča o toplotnem toku le razmerje prečnega preseka in dolžine kvadra v smeri toplotnega toka.
10. naloga
| Iz aluminijaste folije izrežemo dva enaka lističa. Enega počrnimo s sajami. Na sončen zimski dan položimo lističa na sneg, kakor kaže risba (pred tem, imata oba lističa enaki temperaturi). Čez čas opazimo, da se je počrnjen listič globlje pogreznil v sneg. Katera izjava pravilno pojasnjuje opaženi pojav? | 
|
Odgovor je pravilen. Temperatura lističev doseže ravnovesno vrednost, ko je sevalni tok Sonca enak toku, ki ga seva listič. Ker je odbojnost črnega lističa manjša, se na soncu temperatura tega lističa ustali pri višji vrednosti kot za sijajni listič.
Odgovor ni pravilen. Naj namignemo: Temperatura lističev doseže ravnovesno vrednost, ko je sevalni tok Sonca enak toku, ki ga seva listič.
Pravilni odgovor je B. Ker je odbojnost črnega lističa manjša, se na soncu temperatura tega lističa ustali pri višji vrednosti kot za sijajni listič.
11. naloga
Fotografije kažejo štiri vezja. Vsako vezje sestavlja baterija, dve enaki žarnici in stikalo. Tri vezja so ekvivalentna, eno pa je drugačno od ostalih. Katero vezje je to?
Odgovor je pravilen. To vezje predstavlja zaporedno vezani žarnici, v ostalih treh vezjih pa sta žarnici vezani vzporedno.
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: v vezju, ki ga iščete sta žarnici vezani zaporedno.
Pravilni odgovor je spodaj. To vezje predstavlja zaporedno vezani žarnici, v ostalih treh vezjih pa sta žarnici vezani vzporedno.
12. naloga
V obeh vezjih na fotografijah so uporabljene enake žarnice in enaki bateriji. Po dve žarnici sta priključeni preko stikala na baterijo. Privzemite, da imata bateriji zanemarljiv notranji upor.
V pripravljena mesta zapišite z relacijami -->, in v kakšnem odnosu so svetlosti žarnic. (npr. ). Začnite z oznako žarnice, ki je najbolj svetla.
Odnosi tokov: A B C D < = > A B C D < = > A B C D < = > A B C D
Odgovor je pravilen. Napetost na vzporedno vezanih žarnicah (vezje 1) je enaka napetosti baterije, zato ti dve žarnici najbolj svetita. Na vsaki od zaporedno vezanih žarnic (vezje 2) je polovica napetosti baterije, zato ti dve žarnici svetita šibkeje kot žarnici v vezju 1.
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: pri vzporedni vezavi dveh žarnic je napetost na žarnicah enaka napetosti vira, pri zaporedni vezavi pa je na vsaki od žarnic polovica napetost vira.
Pravilni odgovor je . Napetost na vzporedno vezanih žarnicah (vezje 1) je enaka napetosti baterije, zato ti dve žarnici najbolj svetita. Na vsaki od zaporedno vezanih žarnic (vezje 2) je polovica napetosti baterije, zato ti dve žarnici svetita šibkeje kot žarnici v vezju 1.
13. naloga
Dobro si oglejte vezje na fotografiji. Napovejte kako bodo svetile žarnice A do D, ko priključimo zgornji levi krokodil na prosti priključek leve baterije. Upoštevajte, da so upori žic zanemarljivi.
| Napoved zapišite z naslednjimi oznakami v pripravljeno tabelo:
|
Odgovor je pravilen. Po črni žici, ki povezuje žarnici in tok ne teče, saj sta konca te žice na enaki napetosti (spomnite se, da so upori žic zanemarljivi. Zato lahko to žico odstranimo. Ostane vezje v katerem sta in vezani zaporedno, in pa ne svetita, saj na njiju ni napetosti.
Odgovor ni pravilen. Namig: poskusite najti žico, katere konca sta zagotovo na isti napetosti. Če takšno žico odstranite iz vezja, se tokovi v ostalih vejah ne bodo spremenili, saj po omenjeni žici ne teče tok.
Pravilen odgovor je A=1, B=1, C=0, D=0. Po črni žici, ki povezuje žarnici C in D tok ne teče, saj sta konca te žice na enaki napetosti (spomnite se, da so upori žic zanemarljivi. Zato lahko to žico odstranimo. Ostane vezje v katerem sta A in B vezani zaporedno, C in D pa ne svetita, saj na njiju ni napetosti.
14. naloga
Dobro si oglejte vezje na fotografiji (pozor, vezje je nekoliko drugačno kot v prejšnjem primeru). Napovejte kako bodo svetile žarnice A do C, ko priključimo zgornji levi krokodil na prosti priključek leve baterije. Upoštevajte, da so upori žic zanemarljivi.
| Napoved zapišite z naslednjimi oznakami v pripravljeno tabelo:
|
Odgovor je pravilen. Vezje predstavlja zaporedno vezavo žarnic A in B ter vezja v katerem sta C in D vezani vzporedno. Zato skozi A in B teče celoten tok, skozi C oziroma skozi D pa le polovičen tok, ki ga poganjata bateriji.
Odgovor ni pravilen. Namig: Vezje predstavlja zaporedno vezavo dveh žarnic ter vezja v katerem sta preostali žarnici vezani vzporedno.
Vezje predstavlja zaporedno vezavo žarnic in ter vezja v katerem sta in vezani vzporedno. Zato skozi in teče celoten tok, skozi oziroma skozi pa le polovičen tok, ki ga poganjata bateriji.
15. naloga
Fotografija kaže tuljavo po kateri ne teče tok (zelena žica ni priključena na baterijo). Ob tuljavi sta dva kompasa, ki kažeta z rdečima deloma igel proti severu. Ko priključimo baterijo, bo tekel po tuljavi tok tako, kot nakazuje puščica na tuljavi. V okolici tuljave bo nastalo magnetno polje, katerega velikost bo mnogo večja od velikosti magnetnega polja Zemlje.
Katera slika pravilno kaže igli kompasov potem, ko po tuljavi teče tok?
Odgovor je pravilen. Smeri kompasov po vključitvi toka kaže fotografija. Vrisane so tudi silnice magnetnega polja, ki ga ustvarja tuljava.
Odgovor ni pravilen. Razmislite kakšne oblike so silnice magnetnega polja, ki ga ustvarja tuljava in kako se v magnetnem polju usmeri kompasova igla.
Pravilni odgovor je spodaj. Smeri kompasov po vključitvi toka kaže fotografija. Vrisane so tudi silnice magnetnega polja, ki ga ustvarja tuljava.
16. naloga
Slika 1 kaže kompas v magnetnem polju tuljave po kateri teče tok. Ko tok prekinemo in na mizo postavimo trajni magnet, se igla kompasa postavi tako, kakor kaže slika 2.
Katera od skic kaže možno lego igle kompasa potem, ko ponovno priključimo tuljavo na baterijo (trajni magnet pustimo na istem mestu kot je prikazano na sliki 2)? Predpostavite, da sta magnetni polji tuljave in trajnega magneta mnogo večji od zemeljskega magnetnega polja.
|
|
Odgovor je pravilen. Kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta (glej sliko).
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta.
Pravilni odgovor je spodaj. Kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta (glej sliko).
17. naloga
Ozek snop svetlobe je usmerjen proti prozorni prizmi, a mu prestreza pot črna ploščica (glej fotografijo). Katera risba pravilno kaže pot snopa svetlobe, ki bo vidna potem, ko odstranimo ploščico? Lomni kvocient prizme je .
Odgovor je pravilen (fotografija kaže izid poskusa). Plastika je optično gostejša od zraka. Zato se žarek na prvi meji lomi k vpadni pravokotnici, na drugi meji pa stran od vpadne pravokotnice.
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal nasvet: v točkah kjer žarek prečka mejo zrak-plastika v mislih postavite pravokotnico in upoštevajte lomni zakon.
Pravilen odgovor je B (fotografija kaže izid poskusa). Plastika je optično gostejša od zraka. Zato se žarek na prvi meji lomi k vpadni pravokotnici, na drugi meji pa stran od vpadne pravokotnice.
18. naloga
Ozek snop svetlobe je usmerjen proti prozorni prizmi, a mu prestreza pot črna ploščica (glej fotografijo). Katera risba pravilno kaže pot snopa svetlobe, ki bo vidna potem, ko odstranimo ploščico? Lomni kvocient prizme je 1,5.
Odgovor je pravilen (fotografija kaže izid poskusa). Na prvi meji se smer žarka ne spremeni, na drugi meji pa se žarek odbije (popolni odboj), saj je vpadni kot o in o manjše od lomnega kvocienta plastike. Zardi simetrije se zgodba ponovi na drugih dveh mejah.
Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: pri prehodu iz optično gostejše v optično redkejšo snov lahko pri določenem pogoju pride do popolnega odboja.
Pravilen odgovor je spodaj (fotografija kaže izid poskusa). Na prvi meji se smer žarka ne spremeni, na drugi meji pa se žarek odbije (popolni odboj), saj je vpadni kot o in o manjše od lomnega kvocienta plastike. Zardi simetrije se zgodba ponovi na drugih dveh mejah.
19. naloga
Vzmetno nihalo je pritrjeno na stojalo in niha v navpični smeri. Graf kaže časovno spreminjanje odmika nihala. S kolikšno frekvenco niha nihalo?
Hz
Odgovor je pravilen. Nihalo naredi en nihaj približno v s, zato je frekvenca nihanja približno Hz.
Odgovor ni pravilen. Namig: kako sta povezana nihajni čas in frekvenca nihala?
Odgovor je še vedno napačen. Nihalo naredi en nihaj približno v s, zato je frekvenca nihanja približno Hz.
20. naloga
Vzmetno nihalo je pritrjeno na stojalo in niha v navpični smeri. Graf kaže časovno spreminjanje odmika nihala . Izhodišče osi z je v mirovni legi nihala, os z pa je usmerjena navzdol (glej fotografijo). Ob katerem času je bila hitrost nihala prvič pozitivna in po velikosti največja?
s
Odgovor je pravilen. Nihalo ima največjo hitrost, ko gre skozi mirovno lego. Ker je os z usmerjena navzdol, je hitrost nihala pozitivna, ko se to giblje tako, da se odčitek lege povečuje. To se prvič zgodi približno ob času s.
Odgovor ni pravilen. Morda bo šlo z nekaj pomoči: Nihalo ima največjo hitrost, ko gre skozi mirovno lego. Še to: smer osi z določa tudi smer pozitivne hitrosti.
Odgovor je še vedno napačen. To se prvič zgodi približno ob času s. Nihalo ima največjo hitrost, ko gre skozi mirovno lego. Ker je os z usmerjena navzdol, je hitrost nihala pozitivna, ko se to giblje tako, da se odčitek lege povečuje.
21. naloga
Na vzmetno nihalo iz prejšnje naloge obesimo še eno utež, ki je enaka prvotni uteži. Napovejte s kolikšno frekvenco bo nihalo takšno nihalo? V eni od prejšnjih nalog smo ugotovili, da nihalo z eno utežjo niha približno s frekvenco Hz.
Hz
Odgovor je pravilen.
Odgovor ni pravilen. Morda bo šlo z nekaj pomoči: frekvenca vzmetnega nihala je podana z izrazom
Odgovor je še vedno nepravilen. Če uporabite izraz za frekvenco vzmetnega nihala
in upoštevate, da je koeficient vzmeti v obeh primerih enak, izračunate, da je frekvenca nihala približno Hz.
22. naloga
Imamo kalijev atom, kalijev izotop in kalijev ion. Kateri odgovori pravilno navajajo delec/e, ki je/so vsi električno nevtralen/ni? (Lahko je več pravilnih odgovorov).
|
Odgovor je pravilen. Le ioni imajo presežek enega od nabojev, ostala delca sta nevtralna.
Odgovor je napačen. Namig: Električno nevtralni delci imajo enako število pozitivnih in negativnih nabojev. Prepričajte se še, kaj je ion in kaj izotop.
Odgovor žal še vedno ni pravilen. Pravilni odgovor je: kalijev izotop, kalijev atom ter kalijev atom in kalijev izotop. Le ioni imajo presežek enega od nabojev, ostala delca sta nevtralna.
Rezultati
