jsMath

Naloge izbirnega tipa, 2. del

Pritisnite F11

Iz varnostnih razlogov je mogoče celozaslonski način vključiti samo s pritiskom na gumb F11 na tipkovnici.

Ko ste enkrat v celozaslonskem načinu, ga izključite spet s pritiskom na F11.

Naloge izbirnega tipa, 2. del

Avtor: Gorazd Planinšič

Sodelujoče organizacije

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport. Pri tehnični izvedbi projekta so sodelovali: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko in podjetje Hruška d.o.o.

1. naloga

Opazuj rdeči krog od začetka do konca gibanja. Katera izjava o premiku kroga je pravilna? Premik glede na začetno lego je

(./datoteke/premik_2_4_m1.gif)

-3

-1

3

4

5

7

Tukaj so neke informacije za učitelja

Odgovor je pravilen. Začetna lega je 2, končna pa -1. Premik kroga je zato -3.

Odgovor ni pravilen. Premislite v čem se razlikujejo pojmi lega, premik in pot.

Začetna lega je 2, končna pa -1. Premik kroga je zato -3.

2. naloga

Utež smo počasi dvigovali navpično navzgor in med tem merili časovno spreminjanje lege uteži in sile na utež (glej spodnja grafa). Kolikšno delo smo opravili med dvigovanjem, ki ga opisujeta grafa?

A= J

Odgovor je pravilen. Ker je sila vzporedna s premikom, je delo kar enako produktu poti in sile.

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: sila je vzporedna s premikom, zato je delo enako produktu poti in sile.

Pravilni odgovor je A=1.8 J. Ker je sila vzporedna s premikom, je delo kar enako produktu poti in sile.

3. naloga

Utež smo počasi dvigovali navpično navzgor in med tem merili časovno spreminjanje lege uteži in sile na utež (glej spodnja grafa). S kolikšno povprečno hitrostjo smo dvigovali utež?

v= m/s

Odgovor je pravilen.

Odgovor ni pravilen. Hitrost lahko izračunate iz grafa, ki kaže časovno odvisnost lege.

Hitrost je 0.09 m/s. Hitrost predstavlja strmino nagnjenega dela krivulje v grafu časovne odvisnosti lege.

4. naloga

Utež smo počasi dvigovali navpično navzgor in med tem merili časovno spreminjanje lege uteži in sile na utež (glej spodnja grafa). Kolikšno povprečno moč smo porabljali pri dvigovanju uteži?

P= W

Odgovor je pravilen.

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: moč lahko izrazimo kot produkt med silo in hitrostjo.

Povprečna moč je 0.4 W. Rezultat dobimo, če pomnožimo silo s katero dvigujemo utež s hitrostjo dvigovanja uteži.

5. naloga

Aluminijasti kolobar segrejemo na temperaturo 300 ^oC, nato pa ga pustimo, da se ohlaja. Kateri graf pravilno kaže kvalitativno časovno spreminjanje zunanjega premera RZ in premera luknje RL?

(./datoteke/kolobar.png)

(./datoteke/graf1.png)

(./datoteke/graf2.png)

(./datoteke/graf3.png)

(./datoteke/graf4.png)

Odgovor je pravilen. Kolobar se krči v vseh smereh, zato se zmanjšata zunanji premer in premer luknje.

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: v mislih razdelite kolobar na koncentrične žice in premislite, kako se pri ohlajanju spreminjajo njihove dolžine.

Pravilni odgovor je spodaj. Kolobar se krči v vseh smereh, zato se zmanjšata zunanji premer in premer luknje.

(./datoteke/graf4.png)

6. naloga

V brizgi je 30 ml zraka pri tlaku 1 bar in temperaturi 23 ^oC. Na enem koncu brizgo zapira bat, drugi konec pa je tesno zaprt.

Brizgo najprej potopimo v vodo s temperaturo 70 ^oC (pri tem se bat ne premakne) in počakamo, da se temperatura zraka v brizgi ustali. Nato zelo počasi premaknemo bat tako, da je končna prostornina zraka v brizgi 60 ml. Kateri p−V diagram ustreza opisanemu poskusu? Predpostavite, da lahko zrak v opisanem primeru obravnavamo kot idealni plin.

(./datoteke/injekcija_syringe.jpg)

Odgovor je pravilen. Najprej smo plin segreli pri stalni prostornini, nato pa razpeli pri stalni temperaturi.

Odgovor ni pravilen. Morda vam bo pomagal namig: prva sprememba poteka pri stalni prostornini; pri drugi spremembi (ta poteka pri stalni temperaturi) je končna prostornina dvakrat tolikšna kot začetna prostornina.

Pravilni odgovor je spodaj. Najprej smo plin segreli pri stalni prostornini, nato pa razpeli pri stalni temperaturi. Pri drugi spremembi je končni tlak enak polovici začetnega tlaka (Boylov zakon!).

(pv3.jpg)

7. naloga

Ko hitro pumpamo kolo opazimo, da se je zračna tlačilka močno segrela. Katera od trditev pravilno opisuje kaj se je dogajalo med pumpanjem? Privzemite, da med pumpanjem zračna tlačilka ne izmenja z okolico toplote.

Med pumpanjem smo

delo pretvarjali v temperaturo.

delo pretvarjali v notranjo energijo.

delo pretvarjali v toploto.

toploto pretvarjali v notranjo energijo.

toploto pretvarjali v temperaturo.

(./datoteke/kolo.png)

Odgovor je pravilen. Med pumpanjem smo tlačilki dovajali delo. Ker smo to počeli hitro, je med tem le malo toplote zapustilo tlačilko. Večina dela se je zato spremenila v notranjo energijo tlačilke, kar smo prepoznali po tem, da se je njena temperatura povečala.

Odgovor ni pravilen. Pri tem vprašanju je zelo pomembno, da znate razlikovati med toploto, notranjo energijo in temperaturo. Nekaj o tem vam povedo že enote v katerih te količine merimo.

Pravilni odgovor je pretvorba dela v notranjo energijo. Med pumpanjem smo tlačilki dovajali delo. Ker smo to počeli hitro, je med tem le malo toplote zapustilo tlačilko. Večina dela se je zato spremenila v notranjo energijo tlačilke, kar smo prepoznali po tem, da se je njena temperatura povečala.

8. naloga

Para s temperaturo 100 ^oC povzroči znatno hujše opekline kot vrela voda s temperaturo 100 ^oC. Zakaj?

Ker ima para večjo specifično toploto kot voda.

Ker je para bolj vroča kot vrela voda.

Ker se pri utekočinjevanju pare sprosti toplota.

Ker voda, ki izhlapi na koži, ohladi kožo.

(./datoteke/para.png)

Odgovor je pravilen. Voda pri 100 ^oC povzroči opekline, ker toplota iz vode prehaja na našo kožo. Para pri 100 ^oC pa najprej odda izparilno toploto in se pri tem spremeni v vodo s temperaturo 100 ^oC. Opekline s paro so zato mnogo hujše.

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig v obliki vprašanja: kaj moramo narediti z vodo pri 100 ^oC, da jo spremenimo v paro s temperaturo 100 ^oC? In kaj se zgodi pri obratnem proscesu?

Pravilni odgovor je: Ker se pri utekočinjevanju pare sprosti toplota. Voda pri 100 ^o povzroči opekline, ker toplota iz vode prehaja na našo kožo. Para pri 100 ^oC pa najprej odda izparilno toploto in se pri tem spremeni v vodo s temperaturo 100 ^oC. Opekline s paro so zato mnogo hujše.

9. naloga

Leve ploskve štirih bakrenih kvadrov vzdržujemo pri stalni temperaturi 20 ^oC, desne ploskve kvadrov pri stalni temperaturi 80 ^oC. Z relacijami >, < in = zapišite v kakšnem odnosu so toplotni tokovi skozi kvadre. Začnite z oznako kvadra, skozi katerega teče največji toplotni tok.

A)	B)
C)	D)

Odnosi tokov: A B C D < = > A B C D < = > A B C D < = > A B C D

Odgovor je pravilen. Ker so temperaturne razlike enake in ker so vsi kvadri iz iste snovi, odloča o toplotnem toku le razmerje prečnega preseka in dolžine kvadra v smeri toplotnega toka.

Odgovor ni pravilen. Naj namignemo: ker so temperaturne razlike enake in ker so vsi kvadri iz iste snovi, odloča o toplotnem toku le razmerje S/d.

Pravilni odgovor je A=C>B>D. Ker so temperaturne razlike enake in ker so vsi kvadri iz iste snovi, odloča o toplotnem toku le razmerje prečnega preseka in dolžine kvadra v smeri toplotnega toka.

10. naloga

Iz aluminijaste folije izrežemo dva enaka lističa. Enega počrnimo s sajami. Na sončen zimski dan položimo lističa na sneg, kakor kaže risba (pred tem, imata oba lističa enaki temperaturi). Čez čas opazimo, da se je počrnjen listič globlje pogreznil v sneg. Katera izjava pravilno pojasnjuje opaženi pojav?

(./datoteke/aluminij.png)

Sneg pod črnim lističem se hitreje tali zato, ker je temperatura črnega lističa vselej večja od temperature sijajnega lističa.

Sneg pod črnim lističem se hitreje tali zato, ker je odbojnost črnega lističa manjša od odbojnosti sijajnega lističa.

Sneg pod črnim lističem se hitreje tali zato, ker je odbojnost črnega lističa večja od odbojnosti sijajnega lističa.

Sneg pod črnim lističem se hitreje tali zato, ker je specifična toplota počrnjenega lističa večja od specifične toplote sijajnega lističa.

Sneg pod črnim lističem se hitreje tali zato, ker je specifična toplota počrnjenega lističa manjša od specifične toplote sijajnega lističa.

Pojav je optična prevara. Zaradi črne barve se zdi, kot da je črn listič globlje v snegu, v resnici pa sta oba lističa na enakih višinah na površini snega.

Odgovor je pravilen. Temperatura lističev doseže ravnovesno vrednost, ko je sevalni tok Sonca enak toku, ki ga seva listič. Ker je odbojnost črnega lističa manjša, se na soncu temperatura tega lističa ustali pri višji vrednosti kot za sijajni listič.

Odgovor ni pravilen. Naj namignemo: Temperatura lističev doseže ravnovesno vrednost, ko je sevalni tok Sonca enak toku, ki ga seva listič.

Pravilni odgovor je B. Ker je odbojnost črnega lističa manjša, se na soncu temperatura tega lističa ustali pri višji vrednosti kot za sijajni listič.

11. naloga

Fotografije kažejo štiri vezja. Vsako vezje sestavlja baterija, dve enaki žarnici in stikalo. Tri vezja so ekvivalentna, eno pa je drugačno od ostalih. Katero vezje je to?

(./datoteke/vezje1.png)

(./datoteke/vezje2.png)

(./datoteke/vezje3.png)

(./datoteke/vezje4.png)

Odgovor je pravilen. To vezje predstavlja zaporedno vezani žarnici, v ostalih treh vezjih pa sta žarnici vezani vzporedno.

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: v vezju, ki ga iščete sta žarnici vezani zaporedno.

Pravilni odgovor je spodaj. To vezje predstavlja zaporedno vezani žarnici, v ostalih treh vezjih pa sta žarnici vezani vzporedno.

(./datoteke/vezje3.png)

12. naloga

V obeh vezjih na fotografijah so uporabljene enake žarnice in enaki bateriji. Po dve žarnici sta priključeni preko stikala na baterijo. Privzemite, da imata bateriji zanemarljiv notranji upor.

V pripravljena mesta zapišite z relacijami −−>, < in = v kakšnem odnosu so svetlosti žarnic. (npr. A>B=C>D). Začnite z oznako žarnice, ki je najbolj svetla.

(./datoteke/vezjaAB.png)

(./datoteke/vezjaCD.png)

Odnosi tokov: A B C D < = > A B C D < = > A B C D < = > A B C D

Odgovor je pravilen. Napetost na vzporedno vezanih žarnicah (vezje 1) je enaka napetosti baterije, zato ti dve žarnici najbolj svetita. Na vsaki od zaporedno vezanih žarnic (vezje 2) je polovica napetosti baterije, zato ti dve žarnici svetita šibkeje kot žarnici v vezju 1.

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: pri vzporedni vezavi dveh žarnic je napetost na žarnicah enaka napetosti vira, pri zaporedni vezavi pa je na vsaki od žarnic polovica napetost vira.

Pravilni odgovor je A=B>C=D. Napetost na vzporedno vezanih žarnicah (vezje 1) je enaka napetosti baterije, zato ti dve žarnici najbolj svetita. Na vsaki od zaporedno vezanih žarnic (vezje 2) je polovica napetosti baterije, zato ti dve žarnici svetita šibkeje kot žarnici v vezju 1.

13. naloga

Dobro si oglejte vezje na fotografiji. Napovejte kako bodo svetile žarnice A do D, ko priključimo zgornji levi krokodil na prosti priključek leve baterije. Upoštevajte, da so upori žic zanemarljivi.

(./datoteke/vezjaABCD.png)

Napoved zapišite z naslednjimi oznakami v pripravljeno tabelo:
1-žarnica sveti,
0-žarnica ne sveti.

A	0 1
B	0 1
C	0 1
D	0 1

Odgovor je pravilen. Po črni žici, ki povezuje žarnici C in D tok ne teče, saj sta konca te žice na enaki napetosti (spomnite se, da so upori žic zanemarljivi. Zato lahko to žico odstranimo. Ostane vezje v katerem sta A in B vezani zaporedno, C in D pa ne svetita, saj na njiju ni napetosti.

(./datoteke/lucke.png)

Odgovor ni pravilen. Namig: poskusite najti žico, katere konca sta zagotovo na isti napetosti. Če takšno žico odstranite iz vezja, se tokovi v ostalih vejah ne bodo spremenili, saj po omenjeni žici ne teče tok.

Pravilen odgovor je A=1, B=1, C=0, D=0. Po črni žici, ki povezuje žarnici C in D tok ne teče, saj sta konca te žice na enaki napetosti (spomnite se, da so upori žic zanemarljivi. Zato lahko to žico odstranimo. Ostane vezje v katerem sta A in B vezani zaporedno, C in D pa ne svetita, saj na njiju ni napetosti.

(./datoteke/lucke.png)

14. naloga

Dobro si oglejte vezje na fotografiji (pozor, vezje je nekoliko drugačno kot v prejšnjem primeru). Napovejte kako bodo svetile žarnice A do C, ko priključimo zgornji levi krokodil na prosti priključek leve baterije. Upoštevajte, da so upori žic zanemarljivi.

(./datoteke/vezjaABCD1.png)

Napoved zapišite z naslednjimi oznakami v pripravljeno tabelo:
2-žarnica močno sveti,
1-žarnica šibko sveti,
0-žarnica ne sveti.

A	0 1 2
B	0 1 2
C	0 1 2
D	0 1 2

Odgovor je pravilen. Vezje predstavlja zaporedno vezavo žarnic A in B ter vezja v katerem sta C in D vezani vzporedno. Zato skozi A in B teče celoten tok, skozi C oziroma skozi D pa le polovičen tok, ki ga poganjata bateriji.

(./datoteke/lucke1.png)

Odgovor ni pravilen. Namig: Vezje predstavlja zaporedno vezavo dveh žarnic ter vezja v katerem sta preostali žarnici vezani vzporedno.

Vezje predstavlja zaporedno vezavo žarnic A in B ter vezja v katerem sta C in D vezani vzporedno. Zato skozi A in B teče celoten tok, skozi C oziroma skozi D pa le polovičen tok, ki ga poganjata bateriji.

(./datoteke/lucke1.png)

15. naloga

Fotografija kaže tuljavo po kateri ne teče tok (zelena žica ni priključena na baterijo). Ob tuljavi sta dva kompasa, ki kažeta z rdečima deloma igel proti severu. Ko priključimo baterijo, bo tekel po tuljavi tok tako, kot nakazuje puščica na tuljavi. V okolici tuljave bo nastalo magnetno polje, katerega velikost bo mnogo večja od velikosti magnetnega polja Zemlje.
Katera slika pravilno kaže igli kompasov potem, ko po tuljavi teče tok?

(./datoteke/tuljava.png)

(./datoteke/magneti1.png)

(./datoteke/magneti2.png)

(./datoteke/magneti3.png)

(./datoteke/magneti4.png)

Odgovor je pravilen. Smeri kompasov po vključitvi toka kaže fotografija. Vrisane so tudi silnice magnetnega polja, ki ga ustvarja tuljava.

(./datoteke/silnice.png)

Odgovor ni pravilen. Razmislite kakšne oblike so silnice magnetnega polja, ki ga ustvarja tuljava in kako se v magnetnem polju usmeri kompasova igla.

Pravilni odgovor je spodaj. Smeri kompasov po vključitvi toka kaže fotografija. Vrisane so tudi silnice magnetnega polja, ki ga ustvarja tuljava.

(./datoteke/magneti1.png)

(./datoteke/silnice.png)

16. naloga

Slika 1 kaže kompas v magnetnem polju tuljave po kateri teče tok. Ko tok prekinemo in na mizo postavimo trajni magnet, se igla kompasa postavi tako, kakor kaže slika 2.

Katera od skic kaže možno lego igle kompasa potem, ko ponovno priključimo tuljavo na baterijo (trajni magnet pustimo na istem mestu kot je prikazano na sliki 2)? Predpostavite, da sta magnetni polji tuljave in trajnega magneta mnogo večji od zemeljskega magnetnega polja.

Slika 1: Kompas v magnetnem polju tuljave

Slika 2: Kompas v magnetnem polju trajnega magneta (tuljava ni priključena na baterijo)

(./datoteke/magnet1.png)

(./datoteke/magnet2.png)

(./datoteke/magnet3.png)

(./datoteke/magnet4.png)

Odgovor je pravilen. Kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta (glej sliko).

(./datoteke/smeri.png)

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta.

Pravilni odgovor je spodaj. Kompas kaže v smeri vektorske vsote magnetnega polja tuljave in polja trajnega magneta (glej sliko).

(./datoteke/magnet1.png)

(./datoteke/smeri.png)

17. naloga

Ozek snop svetlobe je usmerjen proti prozorni prizmi, a mu prestreza pot črna ploščica (glej fotografijo). Katera risba pravilno kaže pot snopa svetlobe, ki bo vidna potem, ko odstranimo ploščico? Lomni kvocient prizme je 1,5.

(./datoteke/prizma.png)

(./datoteke/lom1.png)

(./datoteke/lom2.png)

(./datoteke/lom3.png)

(./datoteke/lom4.png)

Odgovor je pravilen (fotografija kaže izid poskusa). Plastika je optično gostejša od zraka. Zato se žarek na prvi meji lomi k vpadni pravokotnici, na drugi meji pa stran od vpadne pravokotnice.

(./datoteke/prizma1.png)

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal nasvet: v točkah kjer žarek prečka mejo zrak-plastika v mislih postavite pravokotnico in upoštevajte lomni zakon.

Pravilen odgovor je B (fotografija kaže izid poskusa). Plastika je optično gostejša od zraka. Zato se žarek na prvi meji lomi k vpadni pravokotnici, na drugi meji pa stran od vpadne pravokotnice.

(./datoteke/lom2.png)

(./datoteke/prizma1.png)

18. naloga

Ozek snop svetlobe je usmerjen proti prozorni prizmi, a mu prestreza pot črna ploščica (glej fotografijo). Katera risba pravilno kaže pot snopa svetlobe, ki bo vidna potem, ko odstranimo ploščico? Lomni kvocient prizme je 1,5.

(./datoteke/prizma-lom_2.jpg)

(./datoteke/trikotnik1.png)

(./datoteke/trikotnik2.png)

(./datoteke/trikotnik3.png)

(./datoteke/trikotnik4.png)

Odgovor je pravilen (fotografija kaže izid poskusa). Na prvi meji se smer žarka ne spremeni, na drugi meji pa se žarek odbije (popolni odboj), saj je vpadni kot 45^o in 1/sin45^o=1.414 manjše od lomnega kvocienta plastike. Zardi simetrije se zgodba ponovi na drugih dveh mejah.

(./datoteke/prizma2.png)

Odgovor ni pravilen. Morda bo pomagal namig: pri prehodu iz optično gostejše v optično redkejšo snov lahko pri določenem pogoju pride do popolnega odboja.

Pravilen odgovor je spodaj (fotografija kaže izid poskusa). Na prvi meji se smer žarka ne spremeni, na drugi meji pa se žarek odbije (popolni odboj), saj je vpadni kot 45^o in 1/sin45^o=1.414 manjše od lomnega kvocienta plastike. Zardi simetrije se zgodba ponovi na drugih dveh mejah.

(./datoteke/trikotnik4.png)

(./datoteke/prizma2.png)

19. naloga

Vzmetno nihalo je pritrjeno na stojalo in niha v navpični smeri. Graf kaže časovno spreminjanje odmika nihala. S kolikšno frekvenco niha nihalo?

(./datoteke/nihanje.png)

ν= Hz

Odgovor je pravilen. Nihalo naredi en nihaj približno v 0.7 s, zato je frekvenca nihanja približno 1.4 Hz.

Odgovor ni pravilen. Namig: kako sta povezana nihajni čas in frekvenca nihala?

Odgovor je še vedno napačen. Nihalo naredi en nihaj približno v 0.7 s, zato je frekvenca nihanja približno 1.4 Hz.

20. naloga

Vzmetno nihalo je pritrjeno na stojalo in niha v navpični smeri. Graf kaže časovno spreminjanje odmika nihala . Izhodišče osi z je v mirovni legi nihala, os z pa je usmerjena navzdol (glej fotografijo). Ob katerem času je bila hitrost nihala prvič pozitivna in po velikosti največja?

(./datoteke/nihanje1.png)

t= s

Odgovor je pravilen. Nihalo ima največjo hitrost, ko gre skozi mirovno lego. Ker je os z usmerjena navzdol, je hitrost nihala pozitivna, ko se to giblje tako, da se odčitek lege povečuje. To se prvič zgodi približno ob času t=0.55 s.

Odgovor ni pravilen. Morda bo šlo z nekaj pomoči: Nihalo ima največjo hitrost, ko gre skozi mirovno lego. Še to: smer osi z določa tudi smer pozitivne hitrosti.

Odgovor je še vedno napačen. To se prvič zgodi približno ob času t=0.55 s. Nihalo ima največjo hitrost, ko gre skozi mirovno lego. Ker je os z usmerjena navzdol, je hitrost nihala pozitivna, ko se to giblje tako, da se odčitek lege povečuje.

21. naloga

Na vzmetno nihalo iz prejšnje naloge obesimo še eno utež, ki je enaka prvotni uteži. Napovejte s kolikšno frekvenco bo nihalo takšno nihalo? V eni od prejšnjih nalog smo ugotovili, da nihalo z eno utežjo niha približno s frekvenco 1.4 Hz.

(./datoteke/nihanje.png)

ν= Hz

Odgovor je pravilen.

Odgovor ni pravilen. Morda bo šlo z nekaj pomoči: frekvenca vzmetnega nihala je podana z izrazom

ν=12π√km.

Odgovor je še vedno nepravilen. Če uporabite izraz za frekvenco vzmetnega nihala

ν=12π√km

in upoštevate, da je koeficient vzmeti v obeh primerih enak, izračunate, da je frekvenca nihala približno 1 Hz.

22. naloga

Imamo kalijev atom, kalijev izotop in kalijev ion. Kateri odgovori pravilno navajajo delec/e, ki je/so vsi električno nevtralen/ni? (Lahko je več pravilnih odgovorov).

Kalijev izotop.

Kalijev ion.

Kalijev atom.

Kalijev atom in kalijev izotop.

Kalijev atom in kalijev ion.

Kalijev izotop in kalijev ion.

(./datoteke/kalij.png)

Odgovor je pravilen. Le ioni imajo presežek enega od nabojev, ostala delca sta nevtralna.

Odgovor je napačen. Namig: Električno nevtralni delci imajo enako število pozitivnih in negativnih nabojev. Prepričajte se še, kaj je ion in kaj izotop.

Odgovor žal še vedno ni pravilen. Pravilni odgovor je: kalijev izotop, kalijev atom ter kalijev atom in kalijev izotop. Le ioni imajo presežek enega od nabojev, ostala delca sta nevtralna.

Rezultati

Pomoč
Komentarji
Velikost črk
Zapiski
Za učitelja
Natisni

Natisni trenutno prosojnico
Natisni celotno gradivo

0%