Naloge izbirnega tipa - 2. del

Pritisnite F11

Iz varnostnih razlogov je mogoče celozaslonski način vključiti samo s pritiskom na gumb F11 na tipkovnici.

Ko ste enkrat v celozaslonskem načinu, ga izključite spet s pritiskom na F11.

Naloge izbirnega tipa - 2. del

Avtor: Peter Gabrovec

Sodelujoče organizacije

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport. Pri tehnični izvedbi projekta so sodelovali: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko in podjetje Hruška d.o.o.

1. naloga

Kateri izraz predstavlja silo med ploščama kondenzatorja, če smo z $e$ označili naboj na posamezni plošči, z $E$ pa jakost električnega polja v kondenzatorju?

$Ee$

$2Ee$

$\frac{Ee}{2}$

$Ee^2$

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Sila med ploščama je električna sila, ki jo občuti naboj na eni plošči zaradi električnega vpliva druge.

Sila med ploščama je električna sila, ki jo občuti naboj $e$ na eni plošči, ker se nahaja v električnem polju druge ( $\frac{E}{2}$ ):
$F = e \frac{E}{2}.$

2. naloga

Kapaciteta kondenzatorja je definirana kot kvocient med

skupnim nabojem na ploščah in napetostjo med ploščama.

nabojem na eni plošči in napetostjo med ploščama.

delom, ki je potrebno, da kondenzator naelektrimo, in napetostjo med ploščama.

skupnim nabojem na ploščah in delom, ki je potrebno, da kondenzator s tem nabojem naelektrimo.

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Poskusite še enkrat!

Kapaciteta kondenzatorja je definirana kot kvocient med nabojem na eni plošči in napetostjo med ploščama.

3. naloga

Izolirani kondenzatorski plošči razmaknemo. Pri tem se poveča

kapaciteta kondenzatorja.

naboj na ploščah kondenzatorja.

jakost električnega polja med ploščama.

napetost med ploščama.

(./datoteke/plosci.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Ker sta kondenzatorski plošči izolirani, se naboj ne more spremeniti. Jakost električnega polja kondenzatorja lahko izračunamo z izrazom

$E = \frac{e}{\epsilon_0 S}.$

Naboj na ploščah ostaja enak, prav tako jakost električnega polja. Kapaciteta se zmanjša, napetost pa poveča, saj se pri enaki jakosti polja poveča razdalja.

4. naloga

Izolirani kondenzatorski plošči razmaknemo. Pri tem se energija kondenzatorja poveča, ker smo z razmikanjem plošč

povečali naboj na ploščah.

opravljali delo.

povečali jakost električnega polja med ploščama.

povečevali kapaciteto kondenzatorja.

(./datoteke/plosci.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen. Poskusite še enkrat!

Energija kondenzatorja se poveča, ker smo opravili delo.
Ker sta plošči izolirani, se naboj ne spremeni, zato ostaja tudi jakost električnega polja enaka.
Kapaciteta kondenzatorja je obratno sorazmerna z oddaljenostjo in se zato zmanjša.

5. naloga

V katerem primeru so tokovi skozi prikazano vezje pravilno razvrščeni po velikosti?

$I_1 < I_2 < I_3$

$I_3 < I_1 < I_2$

$I_2 < I_3 < I_1$

$I_3 < I_2 < I_1$

$I_3 = I_2 < I_1$

(./datoteke/vezje1.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
$I_1$ se razcepi v $I_2$ in $I_3$ in je zato večji od obeh. Razmerje med $I_2$ in $I_3$ določa razmerje uporov.

$I_1$ se razcepi v $I_2$ in $I_3$ in je zato večji od obeh. Upornika $R_2$ in $R_3$ sta vezana vzporedno, zato je napetost na obeh enaka in teče skozi večji upor $R_3$ manjši tok. Velja torej: $I_3 < I_2 < I_1$ .

6. naloga

Napetosti na upornikih v prikazanem vezju so pravilno razvrščene

$U_1 > U_2 = U_3$

$U_1 < U_3 = U_2$

$U_3 > U_1 > U_2$

$U_3 < U_2 = U_1$

$U_3 > U_2 = U_1$

(./datoteke/vezje2.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Upornika $R_2$ in $R_3$ sta vezana vzporedno, izračunaj njun nadomestni upor.

Upornika $R_2$ in $R_3$ sta vezana vzporedno, zato je $U_2 = U_3$ . Njun nadomestni upor je $9.4$ $\Omega$ , kar je manj od upora $R_1$ , zato je tudi napetost na upornikih $R_2$ in $R_3$ manjša od napetost $U_1$ .

7. naloga

Magnetno polje vodnika na skici ima v točki $T$ smer

A. levo.

B. dol.

C. desno.

D. gor.

E. iz lista.

F. v list.

(./datoteke/vodnik.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen. Poskusite še enkrat.

Magnetno polje, ki ga v točki $T$ povzroča tok po vodniku na skici, ima smer v list.

(./datoteke/polje_vodnika.png)

8. naloga

Magnetno polje v točki $T$ , ki ga ustvarjata vodnika $1$ in $2$ , kaže iz lista. Točka $T$ je enako oddaljena od obeh vodnikov. Katera od spodnjih izjav ne more biti pravilna?

$I_2$ teče v smeri $A$ in $I_2 < I_1$ .

$I_2$ teče v smeri $B$ in $I_2 < I_1$ .

$I_2$ teče v smeri $A$ in $I_2 > I_1$ .

$I_2$ teče v smeri $B$ in $I_2 > I_1$ .

(./datoteke/vodnika.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Magnetno polje, ki ga ustvarja vodnik $1$ , ima smer označenega magnetnega polja. Napačen je torej tisti odgovor, pri katerem je polje drugega vodnika po smeri nasprotno in po velikosti večje od polja prvega vodnika.

Magnetno polje, ki ga ustvarja vodnik $1$ , ima smer označenega magnetnega polja. Napačen je torej tisti odgovor, pri katerem je polje drugega vodnika po smeri nasprotno in po velikosti večje od polja prvega vodnika.
Nasprotno smer magnetnega polja ustvari v točki $T$ tok po drugem vodniku, ki teče navzgor. Da bo polje drugega vodnika po velikosti večje, mora biti večji tudi tok $I_2$ .

9. naloga

V bližini ravnega vodnika, po katerem teče tok v označeni smeri, se giblje elektron, kot kaže skica. V katero smer kaže magnetna sila na elektron?

A. V levo.

B. Dol.

C. V desno.

D. Gor.

F. V list.

(./datoteke/vodnik2.png)

(./datoteke/smer.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Tok po vodniku ustvarja na mestu elektrona magnetno polje v list. Magnetna sila na naelektren delec je pravokotna na smer gibanja in na smer magnetnega polja.

Tok po vodniku ustvarja na mestu elektrona magnetno polje v list.
Magnetna sila na naelektren delec je pravokotna na smer gibanja in na smer magnetnega polja.
Na pozitiven delec bi delovala v danem primeru magnetna sila levo, ker ima elektron negativen naboj, pa deluje nanj magnetna sila v desno.

10. naloga

Nitno nihalo se premakne iz skrajne lege v ravnovesno v 0,20 s. Nihajni čas tega nihala je

$0.2$ s.

$0.4$ s.

$0.6$ s.

$0.8$ s.

(./datoteke/frizer.png)

Pravilno!

Odgovor je napačen. En nihaj je premik nihala iz skrajne lege v nasprotno skrajno lego in nazaj.

En nihaj je premik nihala iz skrajne lege v nasprotno skrajno lego in nazaj. Opisani premik je le četrt nihala, nihajni čas je torej $0.8$ s.

11. naloga

Nitno nihalo spustimo iz skrajne lege. V $0.2$ s doseže nihalo ravnovesno lego. Kateri graf pravilno prikazuje spreminjanje odmika v odvisnosti od časa?

(./datoteke/odmik1.png)

(./datoteke/odmik2.png)

(./datoteke/odmik3.png)

(./datoteke/odmik4.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen. Bodite pozorni na začetno lego in na nihajni čas.

Pravilen graf prikazuje spodnja slika.

(./datoteke/odmik1.png)

12. naloga

Na vzmet obesimo utež z maso $200$ g in jo zanihamo v navpični smeri. Če dodamo še eno tako utež, se nihajni čas

poveča za faktor $2.$

poveča za faktor $\sqrt{2}.$

pomanjša za faktor $\sqrt{2}.$

pomanjša za faktor $2.$

(./datoteke/kura.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen. Za nihajni čas vzmetnega nihala velja formula:

$t_0 = 2 \pi \sqrt{\frac{m}{k}}.$

Za nihajni čas vzmetnega nihala velja formula:

$t_0 = 2 \pi \sqrt{\frac{m}{k}}.$

Če maso podvojimo, se nihajni čas poveča za faktor $\sqrt{2}$ .

13. naloga

Ravno valovanje na vodi prehaja v področje, kjer se širi z manjšo hitrostjo. Črtkano je označena meja med sredstvoma. Katera puščica pravilno prikazuje smer valovanja po lomu?

$A$

$B$

$C$

$D$

$E$

(./datoteke/smeri.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Ker se pri opisanem lomu hitrost zmanjša, je lomni kot manjši od vpadnega.

Ker se pri opisanem lomu hitrost zmanjša, je lomni kot manjši od vpadnega. Temu ustreza žarek $C$ .

(./datoteke/smeri.png)

14. naloga

Lečo želimo uporabiti pri branju kot povečevalno steklo. Ustrezno sliko bomo dobili

s konkavno lečo, če bo predmet med lečo in goriščem.

s konkavno lečo, če bo razdalja od leče do predmeta večja kot goriščna razdalja.

s konveksno lečo, če bo predmet med lečo in goriščem.

s konveksno lečo, če bo razdalja od leče do predmeta večja kot goriščna razdalja.

(./datoteke/lupa.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Pri branju z lupo nam mora dati leča povečano navidezno sliko.

Pri branju z lupo nam mora dati leča povečano navidezno sliko.
To dobimo z zbiralno lečo, če predmet postavimo med lečo in gorišče.

15. naloga

Na sliki so prikazani štirje žarki, ki vpadajo na gladino vode iz različnih smeri. S črtkano črto je prikazana smer mejnega kota popolnega odboja. Kateri od vpadnih žarkov se bo odbil zaradi popolnega odboja?

Žarek $A.$

Žarek $B.$

Žarek $C.$

Žarek $D.$

(./datoteke/lom.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Do popolnega odboja lahko pride le, če prehaja svetloba iz sredstva, kjer ima manjšo hitrost, v sredstvo, kjer je svetlobna hitrost večja, in če je vpadni kot večji od mejnega kota totalnega odboja.

Do popolnega odboja lahko pride le, če prehaja svetloba iz sredstva, kjer ima manjšo hitrost, v sredstvo, kjer je svetlobna hitrost večja, in če je vpadni kot večji od mejnega kota totalnega odboja. Temu ustreza žarek $C$ .

(./datoteke/lom.png)

16. naloga

Vzporeden snop svetlobe pada pravokotno na zbiralno lečo. Gostota svetlobnega toka v razdalji polovice goriščne razdalje od leče je glede na vrednost pred lečo

štirikrat manjša.

dvakrat manjša.

enaka.

dvakrat večja.

štirikrat večja.

(./datoteke/leca.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Snop žarkov gre v oddaljenosti opazovane točke od leče skozi krožnico z dvakrat manjšim radijem, kot je radij krožnice, skozi katero gre snop svetlobe pred lečo.

Snop žarkov gre v oddaljenosti opazovane točke od leče skozi krožnico z dvakrat manjšim radijem, kot je radij krožnice, skozi katero gre snop svetlobe pred lečo. Površina, skozi katero gre svetloba po prehodu skozi lečo, je torej štirikrat manjša, gostota svetlobnega toka pa štirikrat večja.

17. naloga

Vezalna energija jedra je energija, ki

nastane, ko se nukleoni vežejo v jedro.

jo nukleoni dobijo, ko se vežejo v jedro.

jo moramo dovesti, da se nukleoni vežejo v jedro.

se sprosti, ko se nukleoni vežejo v jedro.

(./datoteke/vezanje.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen. Poskusite še enkrat.

Vezalna energija je energija, ki se sprosti, ko se nukleoni vežejo v jedro.

18. naloga

Pri radioaktivnem razpadu $^{24}_{11}Na$ v $^{24}_{12}Mg$ dobimo še

elektron.

alfa delec.

elektron in alfa delec.

alfa delec in antineutrino.

elektron in antineutrino.

(./datoteke/vezanje.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Opisani primer predstavlja beta razpad.

Pri opisanem beta razpadu dobimo še elektron in antineutrino.

19. naloga

V eni uri razpade $20$ % prvotne količine nekega čistega radioaktivnega vzorca. V naslednji uri razpade še

$10$ % prvotne količine vzorca.

$16$ % prvotne količine vzorca.

$20$ % prvotne količine vzorca.

$40$ % prvotne količine vzorca.

Pravilno!

Za radioaktivni razpad velja, da razpade v enakih časovnih intervalih enak delež še nerazpadlih jeder.

Za radioaktivni razpad velja, da razpade v enakih časovnih intervalih enak delež še nerazpadlih jeder. V prvi uri razpade $20$ % jeder, v drugi uri pa $20$ % od preostalih $80$ %, to je nadaljnjih $16$ % začetnih jeder.

20. naloga

V katerem primeru so vrste elektromagnetnega valovanja razvrščene od tistih z najmanjšo energijo fotonov do tistih z največjo?

Modra svetloba, UV svetloba, rentgenska svetloba, sevanje $\gamma$ .

Sevanje $\gamma$ , rentgenska svetloba, UV svetloba, modra svetloba.

Rentgenska svetloba, modra svetloba, UV svetloba, sevanje $\gamma$ .

Sevanje $\gamma$ , UV svetloba, modra svetloba, rentgenska svetloba.

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.

Pravilna razvrstitev vrst elektromagnetnega valovanja od tistih z najmanjšo energijo fotonov do tistih z največjo je
modra svetloba, UV svetloba, rentgenska svetloba, sevanje $\gamma$ .

21. naloga

Na diagramu so prikazani štirje prehodi med energijskimi stanji v nekem atomu. Kateri od spodnjih spektrov najbolj ustreza tem prehodom?

(./datoteke/prehodi1.png)

(./datoteke/prehodi2.png)

(./datoteke/prehodi3.png)

(./datoteke/prehodi4.png)

(./datoteke/skala.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Preskok med stanjema z večjo energijsko razliko ustreza izsevani svetlobi z večjo frekvenco in manjšo valovno dolžino.

Preskok med stanjema z večjo energijsko razliko ustreza izsevani svetlobi z večjo frekvenco in manjšo valovno dolžino. Pravilen spekter je

(./datoteke/prehodi2.png)

22. naloga

Graf prikazuje krožno spremembo nekega plina. Katera od spodnjih izjav ni pravilna?

V stanju $D$ je notranja energija enaka kot v stanju $C$ .

Pri prehodu iz stanja $A$ v stanje $B$ plin prejme delo.

Pri prehodu iz stanja B v stanje C plin odda toploto.

Pri prehodu iz stanja D v stanje A se plinu poveča notranja energija.

(./datoteke/plin.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen.
Delo, ki ga plin izmenja z okolico, lahko presojamo po spremembi volumna.

Odgovorili ste napačno. Ker se pri prehodu iz stanja $A$ v stanje $B$ volumen plina poveča, je plin pri tej spremembi opravil delo in ne prejel. Ta trditev je bila torej napačna.

23. naloga

Opečnat zid je izoliran s plastjo stiropora. Skozenj teče toplotni tok $P_1$ , skozi stiroporno oblogo pa $P_2$ . Temperatura se s časom ne spreminja.

$P_1 < P_2$ , če je opečnat zid debelejši od stiroporne plasti.

$P_1 = P_2$ , ker se temperatura stene s časom ne spreminja.

$P_1 > P_2$ , ker je opeka boljši prevodnik toplote kot stiropor.

$P_1 > P_2$ , le v primeru, če je razlika temperature na obeh straneh opečnatega zidu večja kot temperaturna razlika na obeh straneh stiroporne plasti.

(./datoteke/stena.png)

Pravilno!

Odgovor ni pravilen. Pri odgovoru si pomagajte z energijskim zakonom.

Toplotna tokova $P_1$ in $P_2$ sta ves čas enaka, če se temperatura stene ne spreminja. Če bi veljalo $P_1 > P_2$ , bi do stika prihajalo več toplote, kot bi je šlo naprej. Ker energija ne izginja, bi imelo to za posledico segrevanje stene. Na podoben način lahko utemeljimo, da je napačna tudi izjava $P_1 < P_2$ .

Rezultati

Zapri

Pomoč
Komentarji
Velikost črk
Zapiski
Za učitelja
Natisni

Natisni trenutno prosojnico
Natisni celotno gradivo

0%