Ko si bil majhen se ti je zagotovo kdaj zgodilo, da si se pogledal v ogledalo svoje mame. In to prav v tistega, ki ga je vedno uporabljala za ličenje. Začuda si ugotovil, da tvoja podoba v njem ni bila taka kot pa na ravnem ogledalu, ki je obešeno nad lijakom v kopalnici. Potem si na to nekoliko pozabil...

Vse do takrat, ko je tvoj izpuščaj na obrazu, ki je na ravnem ogledalu zgledal še nekoliko znosen prav na tem istem, mamičinem ogledalu, postal velikanski, da si tak nisi upal pred svoje sošolce. Če bi vedel, kar boš izvedel v nadaljevanju bi bilo vse drugače...

Le kdo tega ne ve?
V resnici pa se velikokrat zaplete že pri tako vsakdanjem vprašanju. Med naslednjimi možnostmi izberi tiste, za katere bi lahko rekli, da so zrcalo.

Verjamem da bo tudi to vprašanje zate lahko. Pa naj bo za ogrevanje. Na kateri sliki je ravno zrcalo?

Ukrivljena zrcala delimo na vbočena in izbočena zrcala, ki jih s tujko poimenujemo tudi konkavna oziroma konveksna.

Zamenjuješ ti dve tujki?

Leva slika prikazuje izbočeno zrcalo, ki ga uporabljamo v prometu. Če je predmet na veliki oddaljenosti je namreč slika zelo pomanjšana, kar nam omogoča, da v njem vidimo več okolice, kar je v prometu na nevarnih ovinkih še kako pomembno. Desna slika prikazuje vbočeno zrcalo, ki se mu bomo posebej posvetili. Pri njem se žarki odbijajo od vbočene strani.

Preden pa začnemo si poglejmo nekaj osnovnih pojmov, ki nam bodo v pomoč, ko bomo govorili o odbojih svetlobe na tem zrcalu. Če so ti vsi pojmi znani in jih obvladaš lahko mirno nadaljuješ, brez da bi si jih prebral, lahko pa si le osvežiš spomin.

Optična os

Teme zrcala

Središče zrcala

Gorišče zrcala in goriščna razdalja

Vsi vemo, da se iz predmeta širijo žarki svetlobe. Tisti od njih, ki zadenejo zrcalo, se od njega odbijejo po odbojnem zakonu. Vsi žarki, ki gredo iz iste točke predmeta, se v neki točki spet sekajo. Pravimo, da tam nastane slika.

Če se žarki sekajo pred ogledalom, torej na strani, kjer mi opazujemo pravimo, da je slika realna, če se sekajo podaljški žarkov za zrcalom je slika navidezna.

Slika je lahko tudi pokončna, če je enako obrnjena kot predmet in obrnjena, če je nasprotno obrnjena kot predmet.

Če je večja kot predmet, je povečana, lahko pa je pomanjšana, če je manjša kot predmet ali enako velika.

Sliko torej opišemo s tremi lastnostmi.

Preden začnemo raziskovati je treba opozoriti na nekatere stvari. Na aplikaciji, ki jo boš videl na nekaj naslednjih prosojnicah smo predpostavili, da je gorišče od temena oddaljeno za polovico krivinskega radija. To velja le za primere, ko predmet ni preveč oddaljen od optične osi, zato smo žarke podaljšali do premice, ki gre skozi teme zrcala, saj to pomeni, da predpostavimo, da je predmet majhen in se vzporedni žarki odbijejo blizu optične osi, kjer pa je zrcalo skoraj ravno.

Žarki, ki padajo na zrcalo, se odbijajo po odbojnem zakonu, s tem, da njihove vpadne in odbojne kote merimo glede na pravokotnico, ki izhaja iz središča zrcala. Poglej si naslednjo aplikacijo in na desni strani s klikanjem na gumbe pri žarkih: Središčni žarek, Goriščni žarek in Temenski žarek ugotovi, kako so ujemajo spodnji opisi s katerim od žarkov. KS je krivinsko središče oziroma središče O.

Na spodnji aplikaciji s pomikanjem drsnikov spreminjaj lego predmeta in goriščno razdaljo (Gorišče - goriščna razdalja, a - oddaljenost predmeta od zrcala, Predmet - velikost predmeta) in opazuj sliko, ki nastane na vbočenem zrcalu.

Slika (S) je lahko:

• realna navidezna , obrnjena pokončna in pomanjšana povečana , če je predmet bolj oddaljen od zrcala kot je krivinsko središče zrcala,
• realna navidezna , obrnjena pokončna in pomanjšana povečana , če je predmet med krivinskim središčem in goriščem ter
• realna navidezna , obrnjena pokončna in pomanjšana povečana , če je predmet bliže kot gorišče.

Če bi rad doma preveril, da je to kar kaže aplikacija resnično, najdi vbočeno zrcalo, lahko si pomagaš tudi z kakšno ne preveč obrabljeno žlico in se glej v njej, kot kaže naslednji video posnetek. Najprej se glej od daleč, slika je takrat pomanjšana, realna in obrnjena, ko bližaš žlico svojemu obrazu, se veča in nastane povečana, obrnjena in realna. Ko se dovolj približaš obrazu (če uporabljaš žlico jo moraš dati prav do nosa) se naenkrat obrne in nastane navidezna, pokončna in povečana.

Na spodnji aplikaciji klikni na gumba, ki prikažeta vidni spodnji in zgornji rob slike. Da boš lažje opazoval, stori to za vsakega posebej. Premikaj drsnik a in opazuj, kdaj je vidni kot manjši in kdaj večji.

Vidna kota robov slike sta večja, če je predmet bliže sliki. bolj oddaljen od slike. In sta manjša, če je predmet bliže sliki. bolj oddaljen od slike.

Tudi to lahko preveriš sam doma, tako da preveriš, kdaj vidiš v žlici več okolice, to pomeni da je vidni kot velik in kdaj malo.

Na spodnji aplikaciji s klikom na gumb na desni strani prikaži graf b(a). Kot smo že povedali je a razdalja med predmetom in temenom, povedati pa moramo še, da s črko b označujemo oddaljenost slike od temena. S pomikanjem drsnika a nariši graf in z njegovo pomočjo dopolni spodnje besedilo.

Ko je predmet zelo blizu temena, nastane slika za zrcalom in je navidezna, vendar zelo blizu temena, potem pa se z oddaljevanjem predmeta tudi slika zelo hitro oddaljuje. približuje. Ko je predmet na goriščni razdalji je slika v neskončnosti temenu gorišču , zato je na naši aplikaciji ne vidimo. Ko predmet prečka goriščno razdaljo slika nastane pred zrcalom in je realna, čim bolj se predmet oddaljuje tem bolj se slika oddaljuje približuje , vendar nikoli ni bliže kot pa je središče. teme. gorišče.

Zakaj so torej tvoji izpuščaji izgledali tako veliki? Upam, da sedaj znaš odgovoriti na to vprašanje. In kaj bi lahko naredil, da bi se bolje počutil?
Tako je oddaljil bi zrcalo in izpuščaji bi bili vse manjši in manjši. Sedaj veš, kaj svetovati svojemu otroku, ko bo prišel k tebi slabe volje, zaradi svojih izpuščajev.

V nadaljevanju sta dve nalogi, ki ti bosta pomagali utrditi znanje.

Predmet z višino cm postavimo pred vbočeno zrcalo, ki ima polmer cm na oddaljenosti cm. Izračunaj, kje bi moral postaviti zaslon, da bi ujel realno sliko in kakšna bi ta slika bila (izračunaj tudi njeno velikost).

Oddaljenost slike je: cm.
Velikost slike je: cm.
Slika je realna navidezna , obrnjena pokončna in pomanjšana. povečana.

Metka ima cm velik nos. Kakšna, kako oddaljena od zrcala in kako velika bo slika njenega nosu, če se gleda v ogledalo z radijem cm in ga drži 15 cm oddaljenega od svojega obraza.

Oddaljenost slike njenega nosu od zrcala je: cm.
Velikost slike je: cm.
Slika je realna navidezna , obrnjena pokončna in pomanjšana. povečana.