Pritisnite F11

Iz varnostnih razlogov je mogoče celozaslonski način vključiti samo s pritiskom na gumb F11 na tipkovnici.

Ko ste enkrat v celozaslonskem načinu, ga izključite spet s pritiskom na F11.

Pravilno.

Odlično! Odgovor je pravilen.

Iz hitrosti lahko izračunamo kinetično energijo elektrona
Wk=21mev2
in iz zveze
Wk=Ue
lahko izračunamo potrebno napetost.

Težji, a vseeno pravilen postopek je, da izračunamo preko kinematike.
Vzamemo anodo in katodo kot plošči kondenzatorja. Nanju priključimo dano napetost U in s tem ustvarimo polje E=dU, kjer je d razdalja med anodo in katodo. Zaradi polja na elektron deluje sila F=e0E, zaradi katere se začne gibati pospešeno s pospeškom a=Fme. Imamo enakomerno pospešeno gibanje brez začetne hitrosti in pri začetni legi 0, pospešujemo pa do druge plošče kondenzatorja (do razdalje d). Elektron torej doseže hitrost

d, se pokrajša in dobimo natanko isto enačbo kot po zgornjem postopku

Opomba: Navedena hitrost je 10 % svetlobne hitrosti, zato smemo uporabiti klasičen približek namesto relativističnega računa. V resnici so hitrosti nekoliko večje in potrebno je uporabiti relativistične zveze.

Naprej

Narobe

Žal narobe. Naloga dopušča 1 % odstopanje.

Hitrost je povezana z gibalno količino in kinetično energijo. Ali lahko tudi napetost povežemo s katero od teh količin?

Naloge se lahko lotimo z dinamiko. Vzemimo, da sta katoda in anoda plošči kondenzatorja. Elektron je na začetku pri anodi, na kondenzator pa damo navedeno napetost. Ustvari se električno polje. Zdaj imamo elektron v električnem polju. Izračunajte, do katere hitrosti se pospeši. Naj vas ne moti, če naletite na podatke, ki niso podani. Najbrž se pokrajšajo.

Poskusi ponovno

Narobe

Žal narobe.

Pravilen rezultat je U = V. Naloga dopušča 1 % odstopanje.

Nalogo lahko rešimo s pomočjo energij: Iz hitrosti lahko izračunamo kinetično energijo elektrona
Wk=21mev2
in iz zveze
Wk=Ue
lahko izračunamo potrebno napetost.

Nalogo lahko rešimo s kinematiko: Vzamemo anodo in katodo kot plošči kondenzatorja. Nanju priključimo dano napetost U in s tem ustvarimo polje E=dU, kjer je d razdalja med anodo in katodo. Nič hudega, če ni podana. Zaradi polja na elektron deluje sila F=e0E, zaradi katere se začne gibati pospešeno s pospeškom a=Fme. Imamo enakomerno pospešeno gibanje brez začetne hitrosti in pri začetni legi 0, pospešujemo pa do druge plošče kondenzatorja (do razdalje d). Elektron torej doseže hitrost

d se pokrajša, izrazimo U in dobimo natanko isto enačbo kot po zgornjem postopku

Opomba: Navedena hitrost je 10 % svetlobne hitrosti, zato smemo uporabiti klasičen približek namesto relativističnega računa.

Naprej

Razlaga

V katodnem zaslonu sliko proizvajajo fosforji, ki sevajo rdečo, modro ali zeleno svetlobo, ko nanje priletijo elektroni s primerno energijo.

Fosforji (an.: phosphors) (to ni element fosfor (an.: phosphorus)) so spojine, ki so fosforescentne. Za vsako barvo uporabljajo drugačen fosfor. YVO4,Eu3 -> rdeča, ZnS:Cu -> zelena, ZnS:Ag -> modra. Opazimo, da ironično nobena od spojin ne vsebuje fosforja.

!!!!! Elektroni v katodni cevi morajo imeti vsaj energijo fotonov, ki jih fosforji sevajo, sicer sevanja ne bi mogli vzbuditi. Energija fotona je neposredno povezana s frekvenco elektromagnetnega valovanja (v našem primeru vidne svetlobe), ki mu foton pripada.
W=hν oz. W=hcλ,
kjer je λ valovna dolžina svetlobe (najmanjša za vidno svetlobo je okoli 400 nm), h=6,63·10−34Js je Planckova konstanta, značilna za kvantne pojave, c=3,0·108m/s je svetlobna hitrost v vakumu.

Energija vidnega fotona (fotona z energijo, ki ustreza valovni dolžini v vidnem spektru svetlobe).

je torej
W=3.1eV

Zapri

Privzetki

Privzeti smemo, da lahko računamo nerelativistično (ni treba upoštevati posebne teorije relativnosti).

Naprej

Konstante

π=3,14
me=9,11·10−31kg
e0=1.6·10−19As
eps0=8.86·10−12AsVm
mu0=4*Pi·10−9VsAm
c0=3·108m/s