Poznamo dve vrsti ukrivljenih zrcal. Konveksna ali izbočena in konkavna ali vbočena. Kot prvo si oglejmo primer vbočenega zrcala.

Na sliki je prikazano konkavno zrcalo, ki ga imenujemo tudi zbiralno zrcalo. Temno črtkano črto imenujemo optična os. Puščica s črko P ponazarja velikost in usmerjenost predmeta, ki ga postavimo pred zrcalo. Oddaljenost predmeta od temena zrcala označujemo s črko a. Puščica s črko S ponazarja velikost in usmerjenost slike, ki nastane. Oddaljenost slike od temena označujemo s črko b. Kje se nahaja gorišče, označimo s črko f.

Da skiciramo sliko predmeta, si pomagamo z dvema žarkoma. Temenski žarek, ki je na sliki prikazan s temno črto in vzporeden žarek, ki je prikazan z rdečo črto. Temenski žarek poteka od predmeta do temena zrcala, od koder se odbije pod enakim kotom, kot je vpadni kot. Vzporedni žarek poteka od predmeta do zrcala in nato od zrcala skozi gorišče. Tam, kjer se vzporedni in temenski žarek sekata, nastane slika.

Tabela prikazuje, kakšne lastnosti ima slika, če se predmet nahaja pred goriščem, v gorišču ali med goriščem in temenom. Če se predmet nahaja v gorišču, njegova slika nastane v neskončnosti (slike ne vidimo). Če se predmet nahaja pred goriščem, je njegova slika realna in obrnjena. Bolj kot se gorišču bližamo s predmetom, večja je slika. Kadar pa se predmet nahaja med temenom in goriščem, je njegova slika navidezna in pokončna. Bolj kot se s predmetom približujemo temenu, manjša je slika.

Da ugotovimo, kje nastane slika pri konveksnem zrcalu, uporabimo ista dva žarka kot v prejšnjem primeru in uporabimo njuna podaljška. Podaljšek vzporednega žarka je prikazan z rdečo črtkano črto. Podaljšek temenskega žarka je prikazan s črno črtkano črto. Tam, kjer se ta dva podaljšana žarka sekata, nastane slika. Slika je v tem primeru navidezna.

Če bi za konveksno ogledalo postavili zaslon, na njem ne bi nastala slika. Takšni sliki pravimo navidezna slika.

Pri razpršilnem zrcalu je slika zmeraj navidezna, pomanjšana in pokončna.

Povečavo ali faktor ojačanja določimo tako, da velikost slike delimo z velikostjo predmeta. Če je povečava večja od 1, je slika večja od predmeta. Če je faktor ojačanja manjši od 1, je slika manjša od predmeta. V primeru, da je faktor ojačanja enak 1, pa sta predmet in slika enako velika. Povečavo oz. faktor ojačanja označujemo s črko m.

m=PS

Določi, katere od spodnjih pojmov lahko uporabimo, da izračunamo lego predmeta, lego nastale slike in povečavo.

Preveri

1) Dopolni manjkajoča polja. Numerčne podatke podaj na eno decimalno mesto natančno.

Neglede na kolikšni razdalji je predmet postavljen pred goriščnem zrcala velja:

• Slika, ki nastane je, obrnjena pokončna .
• Slika, ki nastane, je realna navidezna .

Kaj se dogaja s sliko, ko predmet iz velike razdalje približujemo h gorišču leče?

• Slika se manjša veča .
• Slika je realna navidezna .
• Slika je obrnjena pokončna .

Ko se predmet nahaja med goriščem in lečo, za sliko velja:

• Slika, ki nastane, je obrnjena pokončna .
• Slika, ki nastane, je navidezna realna .

Predmet postavimo a = m pred zbiralno zrcalo, ki ima polmer R = m. Kje na optični klopi nastane slika?

• Slika nastanane na razdalji b = m.
• Faktor povečave je v tem primeru enak .

2) Izberi pravilno trditev.

Kdaj bo nastala slika enako velika kot predmet?

Preveri

1) Dopolni manjkajoča polja.

Predmet se nahaja pred temenom zrcala.

• Slika, ki nastane, je pokončna obrnjena .
• Slika, ki nastane, je navidezna realna .
• Slika, ki nastane, je pomanjšana povečana enako velika .

Predmet postavimo v teme razpršilnega zracala.

• Slika je pokončna obrnjena .
• Slika je enako velika povečana pomanjšana .

2) Izračunaj potrebne podatke in jih zapiši ne dve decimalni mesti natančno.

Predmet postavimo na razdaljo a = m pred teme zrcala, ki ima gorišče f = m oddaljeno od temena.

• Slika nastane za pred zrcalom.
• Oddaljenost slike od temena zrcala je m.
• Faktor ojačanja je v tem primeru enak .

3) Izberi pravilen odgovor.

Lega slike ima negativen predznak zato, ker:

Preveri

Nalogo reši s pomočjo fizikalne skice. V skici naj bo dolžina 1 m predstavljena z dolžino 5 cm.

Predmet, ki je visok P = m, postavimo a = m pred zbiralno zrcalo, ki ima goriščno razdaljo f = m. Podatke, ki jih boš pridobil s pomočjo skice, podaj na eno decimalno mesto natančno.

• Slika ki nastane, je oddaljena b = m od temena zrcala.
• Velikost nastale slike S = m.
• Faktor povečanja je .
• Slika je v tem primeru pomanjšana povečana .
• Če bi predmet postavili na razdaljo a = m pred teme zrcala, bi slika nastala na oddaljenosti b = m od temena zrcala.
• Faktor povečanja bi bil v tem primeru .
• Slika bi bila v tem primeru povečana pomanjšana .

Preveri