Na telo, ki se giblje po tekočini, deluje tekočina tudi s silo upora, ki je usmerjena nasproti relativne hitrosti telesa glede na tekočino. Merilo za oceno vrste upora je Reynoldsovo število , ki je definirano kot brezdimenzijska količina , pri čemer je tipična prečna dimenzija, je gostota tekočine, je relativna hitrost telesa glede na tekočino in viskoznost tekočine. V grobem imamo tri možnosti:
- Pri majhni relativni hitrosti, ko je manjši od , je tok laminaren, tokovnice so okoli telesa urejene (Slika (a)), sila upora pa je sorazmerna z relativno hitrostjo, zato se imenuje linearni zakon upora.
- Pri veliki relativni hitrosti, ko je večji od , je tok turbulenten in so tokovnice vrtinčasto neurejene (Slika (b)), sila upora pa je sorazmerna s kvadratom relativne hitrosti, zato se imenuje kvadratni zakon upora.
- Pri zmerni relativni hitrosti, ki ni niti majhna, niti velika, in je med in , ne velja niti linearni, niti kvadratni zakon upora.
Poseben in v praksi pogosti primer je pretakanje tekočine po cevi, kjer je mejna vrednost med obema zakonoma upora : če je , velja linearni zakon upora, sicer pa kvadratni.



