Snov ima volumen in maso.

Zgrajena je iz velikega števila majhnih delcev, ki se imenujejo atomi. Atomi se v snovi neprestano gibljejo. Med njimi delujejo sile kratkega dosega.

Atomi se med seboj razlikujejo po masi in kemijskih lastnostih. Atomi, ki imajo enake kemijske lastnosti, pripadajo istemu elementu. Elementi so razvrščeni v preglednico, ki se imenuje periodni sistem elementov. Razvrščeni so po naraščajoči relativni atomski masi in glede na sorodne kemijske lastnosti.

Relativna atomska masa pove, kolikokrat je masa atoma večja od atomske enote mase , ki je enaka:

Relativna molekulska masa primerja dve masi in je zato brez enote.

Masa atoma potem je:

Atomi se navadno povezujejo v molekule. Kadar je snov zgrajena iz atomov iste vrste, pravimo, da je snov element. V primeru, da je zgrajena iz molekul, je snov spojina.

Relativna molekulska masa je enaka vsoti relativnih atomskih mas atomov, ki sestavljajo molekulo. Masa molekule je:

Koliko imamo snovi, lahko podamo z različnimi količinami: maso snovi, volumnom snovi ali množino snovi.

Množina snovi je količina, ki podaja količino snovi. Osnovna enota je mol, vendar v fiziki navadno uporabljamo kmol (kilomol), ki je tisočkrat večja enota.

1 kmol snovi je ravno toliko snovi, da je njena masa enaka relativni molekulski masi te snovi izražene v kilogramih. (Primer: kmol kisika O, ki ima relativno molekulsko maso , ima maso kg.) Relativna molekulska masa izražena v kg/kmol se imenuje molska masa; oznaka za molsko maso je prav tako .

Množina snovi potem je:

Ne glede na vrsto snovi, kmol vedno vsebuje enako število molekul, in sicer molekul. Število se imenuje Avogadrovo število.

delcev/kmol (oz. delcev/mol)

Množino snovi lahko tako izračunamo tudi:

Snov na splošno delimo na trdnine, kapljevine in pline.

Trdnina.

Kapljevina.

Plin.

V trdnini so molekule povezane med seboj z močnimi vezmi, tako da se ne morejo prosto gibati. Atomi v trdnini so urejeni v kristalno mrežo. Trdnine imajo veliko gostoto.

V kapljevini se molekule gibljejo po prostoru, ki ga zavzema kapljevina, vendar niso popolnoma proste. Vezi med molekulami neprestano nastajajo in se trgajo. Kapljevine tvorijo gladino. Gostota je za večino kapljevin manjša kot je gostota trdnin.

V plinu so molekule popolnoma prosto gibljive. Plin zavzame celoten volumen, ki mu je na razpolago. Gostote plinov so veliko manjše, kot so gostote kapljevin in trdnin.

1. V periodnem sistemu poišči relativne atomske mase naslednjih elementov:
=
=
=

2. V periodnem sistemu poišči relativne atomske mase in izračunaj relativno molekulsko maso naslednjih spojin:
=
=
=

Preveri

Na sliki so prikazani izbrani atomi z realtivno atomsko maso.

Kateri od prikazanih atomov ima največjo maso?

Preveri

1. ima relativno atomsko maso . Atomska enota mase je kg. Kolikšna je masa enega atoma ?

Masa atoma : = kg

2. Imamo kg , katerega relativna molekulska masa je . Kolišna je masa ene molekule ?

Masa molekule : = kg

3. Koliko je molekul v tej masi?

Število molekul je: = delcev

Preveri

Na sliki so predstavljene tri posode v katerih so različne spojine. Spojina in odgovarjajoča relativna molekulska masa je zapisani na posodi.

Vsake od spojin imamo različno mnogo. Množina snovi za vsako spojino je podana na sliki.

1. V kateri posodi je največ molekul?

2. Kolikšna je masa posamezne spojine?

Masa v posodi A: = kg

Masa v posodi B: = kg

Masa v posodi C: = kg

Preveri

V posodi na tehtnici je . Atomska enota mase je = kg; Avogadrovo število je = delcev/kmol

1. S tehtnice odčitaj maso .

Masa: = g

2. V periodnem sistemu poišči relativne atomske mase in izračunaj realtivno molekulsko maso .

Relativna molekulska masa: =

3. Kolikšna je množina snovi v posodi?

Množina snovi: = mol

4. Koliko je molekul v kosu ?

Število molekul: = molekul

5. Koliko je v kosu atomov kisika?

Število molekul kisika: = atomov

6. Kolikšna je masa ene molekule ?

Masa molekule: = kg

7. Kolikšen del celotne mase kosa predstavlja masa kisika?

Masa kisika: = g

Preveri