Včasih nam je v pomoč, če si kvantifikatorje ponazorimo z diagrami, tako imenovanimi Vennovi diagrami.

Poglejmo primer:

• Vsi ljudje imajo radi počitnice.

Narišimo diagram, v katerem pravokotnik predstavlja vse ljudi, krog pa ljudi, ki imajo radi počitnice.

Če želimo v tem diagramu označiti, da imajo vsi ljudje radi počitnice, potem šafriramo del zunaj kroga in s tem povemo, da je ta del prazen.

S tem smo ponazorili zgornjo izjavo.

Negacija izjave vsak... je izjava oblike obstaja vsaj en....

Negacija prejšnje izjave je torej:

• Obstaja vsaj en človek, ki ne mara počitnic.

V Vennovih diagramih obstaja vsaj en... označimo z znakom +.

Zgornjo izjavo ponazorimo z Vennovim diagramom takole:

Z Vennovimi diagrami lahko predstavimo vse izjave, ki vsebujejo kvantifikatorje.

Kot vemo, niso vsa število liha števila deljiva s 3, saj npr. liha števila 5,7,19, ... niso deljiva s 3.

To lahko predstavimo z naslednjim Vennovim diagramom:

Vsa soda števila so deljiva z 2. To lahko prikažemo v diagramu:

Ko znamo uporabljati Vennove diagrame z eno množico (enim krogom), lahko le-te uporabimo na dveh množicah. V preseku obeh množic so tisti elementi, ki so tako v eni kot v drugi množici.

Z Vennovimi diagrami lahko povemo, da je vsak element, ki je v eni množici, avtomatsko tudi v drugi. Na primer: vse opice so sesalci. To na diagramu predstavimo tako, da šafriramo del, kjer so opice, ki niso sesalci, saj je ta del prazen.

Na podoben način označimo, kadar obstaja element, ki je v eni množici, ni pa v drugi. Vemo, da obstaja sodo ševilo, ki ni deljivo s 3 (npr. 4, 8, 20, ...). To lahko pokažemo na Vennovem diagramu:

Z Vennovimi diagrami lahko pokažemo, da je element lahko v eni ali drugi množici, vendar ne more biti v obeh hkrati. V tem primeru je presek prazen, zato ga šafriramo.

Ker vemo, da lik ne more imeti hkrati 3 in 4 stranic, je presek med trikotniki in štirikotniki prazen.