Optika I

Optika I

Avtor: Mojca Čepič

Težavnost:

Svetila

Običajno pri optiki obravnavamo preslikave formalistično, z navodili za načrtovanje specifičnih žarkov ter dogovori o tem, kje nastanejo slike.

Navadno pozabljamo, da so vsa ta navodila samo pripomoček za predstavitev pojavov. Kako dejansko vidimo oz. kako v očesu nastane slika, pa običajno ni obravnavano. Izkaže se, da tudi večina fizikalno šolanih tega, kako določamo lego predmetov, ne zna razložiti.

Delni sklopi omogočajo spoznavanje tega. Smiselno je poskuse, ki jih kažejo fotografije, izvesti v živo, gradivo pa uporabiti za utrjevanje in preverjanje.

Učna enota ima naslednje sklope – kocke

  • prepustnost
  • prozoren, prosojen
  • senca
  • kako ponazarjamo svetlobo s sliko
  • odboj, odbojni zakon
  • zrcala
  • odboj na hrapavih površinah
  • odboj na obarvanih površinah
  • katere informacije sprejema oko
  • katere predmete vidimo: svetila, osvetljene predmete
  • kje vidimo predmete
  • slike v zrcalih

To so predmeti, ki oddajajo svetlobo (svetijo).

Če te zanima, ali res prepoznaš svetila, potem reši naloge na naslednjih straneh.

NalogaNaprej

Kateri od naštetih predmetov so svetila?

Naprej

1. predmet

Ali je na spodnji sliki svetilo?

(predmet1.jpg)


Da.
Ne.
Ne vem.

Pravilno! Svetel predmet na nebu je Luna, ki jo osvetljuje Sonce.

Naprej

Napačno. Svetel predmet na nebu je Luna in ni svetilo. Svetla je videti zato, ker jo osvetljuje Sonce.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

2. predmet

Ali je spodnji predmet svetilo?

(predmet2.jpg)


Da.
Ne.
Ne vem.

Pravilno! Svetel predmet je prižgana sveča. Kadar gori, oddaja svetlobo.

Naprej

Napačno. Svetel predmetje prižgana sveča. Kadar gori, oddaja svetlobo.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

3. predmet

Ali je spodnji predmet svetilo?

(sveca.png)


Da.
Ne.
Ne vem.

Pravilno! Sveča je svetilo le, kadar je prižgana, gori in oddaja svetlobo.

Naprej

Napačno. Sveča je svetilo, le kadar je prižgana, gori in oddaja svetlobo.

Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

4. predmet

Ali je predmet, ki ga v roki drži fant, svetilo?

(svetilka1.jpg)



Da.
Ne.
Ne vem.

Pravilno! Fant ima v roki zrcalo, ki ga osvetljuje snop svetlobe iz baterijske svetilke. Vidimo jo na levi strani slike.

(svetilka2.jpg)



Naprej

Napačno. Fant ima v roki zrcalo, ki ga osvetljuje snop svetlobe iz baterijske svetilke. Vidimo jo na levi strani slike.

(svetilka2.jpg)



Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

5. predmet

Ali je predmet, ki ga v roki drži fant, svetilo?

(fotoaparat2.jpg)


Da.
Ne.
Ne vem.

Pravilno! Fant ima v roki fotoaparat, katerega bliskavica je oddajala svetlobo.

(predmet4.jpg)


Naprej

Napačno. Fant ima v roki fotoaparat, katerega bliskavica je oddajala svetlobo. Vidimo ga na spodnji sliki.

(predmet4.jpg)

Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

Svetila in odbojniki

Ob ogledu prejšnjih slik smo ugotovili, da včasih ni preprosto ločiti med svetili in odbojniki. Ločevanja se naučimo z izkušnjami. Kadar ne vemo, kaj predmet je, ga lahko preizkusimo tako, da si ga ogledamo v temi.

Če ga ne vidimo, potem je predmet svetlobo samo odbijal. Zato, ko zaide Luna v Zemljino senco in je Sonce ne osvetljuje več, Lune ne vidimo in pravimo, da je Lunin mrk.

Naprej

Osvetljeni predmeti

To so predmeti, ki svetlobo odbijajo.
Boš preveril, ali jih prepoznaš?

NalogaNaprej

Kje na sliki so svetila in kje so predmeti le osvetljeni?

Naprej

1. primer

Na sliki je označen predmet. Ali je del predmeta svetilo ali pa je osvetljen?

(sveca1.jpg)
Osvetljen.
Svetilo.
Ne vem.

Pravilno! Plamen je svetilo.

(sveca1.jpg)

Naprej

Napačno.
Plamen je svetilo.

(sveca1.jpg)

Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

2. primer

Na sliki je označen predmet. Ali je del predmeta svetilo ali pa je osvetljen?

(sveca2.jpg)
Osvetljen.
Svetilo.
Ne vem.

Pravilno! Del sveče odbija svetlobo plamena.

(sveca2.jpg)

Naprej

Napačno.
Del sveče odbija svetlobo plamena.

(sveca2.jpg)


Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

3. primer

Na sliki je označen del predmeta. Ali je del predmeta svetilo ali pa je osvetljen?

(sveca3.jpg)
Osvetljen.
Svetilo.
Ne vem.

Pravilno! Šopek je osvetljen. Ker je od plamena bolj oddaljen, je manj osvetljen.

(sveca3.jpg)

Naprej

Napačno.
Šopek je osvetljen. Ker je od plamena bolj oddaljen, je manj osvetljen.

(sveca3.jpg)


Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

4. primer

Na sliki je označen del predmeta. Ali je del predmeta svetilo ali pa je osvetljen?

(kolo1.jpg)
Osvetljen.
Svetilo.
Ne vem.

Pravilno! Na sliki je označen del odbojnik na potovalni torbi.

(kolo2.jpg)

Naprej

Napačno.
Na sliki je označen del odbojnik na potovalni torbi.

(kolo2.jpg)


Naprej

Odgovor ni pravilen. Razmisli še enkrat.

Ponovno

Katere informacije sprejema oko?

(oko1.jpg)
Kroga predstavljata očesi, na gornjem delu pa sta zenici.

Svetlobo predmet oddaja ali pa se na njem svetloba odbija.

Oko zazna svetlobo, ki pade vanj.

Oko zazna naslednje lastnosti svetlobe:

  • barvo,
  • svetlost,
  • smer, iz katere svetloba vstopa.


Naprej

(oko2.jpg)
Kroga predstavljata očesi, na gornjem delu pa sta zenici.

Smer svetlobe zazna iz lege, kamor svetloba pade
na zadnji del očesa.

Pravimo, da tam nastane slika dela predmeta.

V vsakem očesu nastane slika dela predmeta drugje.
Iz obojega možgani sestavijo tudi informacijo
o položaju oziroma oddaljenosti predmeta.


Naprej

Tako nastane slika v možganih

(mozgani.jpg)

Tako sestavijo možgani dve različni sliki.

Zato znamo umestiti predmete v prostor.

Izvedi še poskus, ki ti bo pokazal, kako
zelo se razlikujeta sliki v enem in
drugem očesu.


Naprej

Sliki sveta v levem in desnem očesu

Iztegni roko in na njej dvigni palec, kot fant na sliki. Zamiži na desno oko in glej svet samo z levim očesom. Izberi si predmet in opazuj njegovo lego glede na ostale predmete v prostoru.

Ne da bi premaknil glavo, zamiži na levo oko
in odpri desnega.

Kako je sedaj videti svet?

(clovek.jpg)


Naprej

(prst1.jpg)
Slika v levem očesu
(prst2.jpg)
Slika v desnem očesu


Slika, ki jo vidi levo oko, je nekoliko premaknjena (puščica) glede na sliko, ki jo vidi desno oko. Sestava obeh slik omogoča možganom zaznavo globine.

Naprej

Kako možgani sliki sestavijo

Vzemi list belega papirja in ga zvij v tulec. Tulec prisloni ob oko in skozi obe očesi glej naravnost v oddaljene predmete.

Nato prisloni ob oddaljeni konec tulca dlan, kot fant na sliki levo, in dlan počasi premikaj k nosu (slika desno). Ves čas glej v daljavo.

Kaj vidiš?

(pogled1.jpg) (pogled2.jpg)


Naprej

Tega, kar si videl, ne moreš fotografirati. Možgani so namreč sestavili sliki levega in desnega očesa na enak način kot vedno.

Glej ga zlomka, v dlani se je pojavila luknja.

Naprej

0%
0%