Pritisnite F11

Iz varnostnih razlogov je mogoče celozaslonski način vključiti samo s pritiskom na gumb F11 na tipkovnici.

Ko ste enkrat v celozaslonskem načinu, ga izključite spet s pritiskom na F11.

Piše, katero vrednost vnesti. Dovoljeno je 1% odstopanje.

Zapri

Vnesti bi morali vrednost 100. Gremo naprej.

Zapri

Narobe.

Večina likov je poimenovanih po kaki izstopajoči lastnosti, npr. številu stranic ali oglišč ali pravih kotih, če jih ima. Poskusite ponovno.

Zapri

Narobe.

Ker ima lik tri oglišča, mu pravimo trikotnik. Gremo naprej.

Zapri

Narobe.

Večina likov je poimenovanih po kaki izstopajoči lastnosti, npr. številu stranic ali oglišč ali pravih kotih, če jih ima. Poskusite ponovno.

Zapri

Narobe.

Ker ima lik tri oglišča, mu pravimo trikotnik. Gremo naprej.

Zapri

Narobe.

Pravilno ste izbrali barvo, ne pa tudi oblike.
Premislite ali katero od imen za obliko namiguje na dejanske lastnosti lika.

Zapri

Narobe.

Pravilno ste izbrali obliko, ne pa tudi barve.

Zapri

Narobe.

Preverite ali ste označili samo dve izbiri in od teh eno obliko in eno barvo. Premislite ali katero od imen za obliko namiguje na dejanske lastnosti lika.

Zapri

Narobe.

Ker ima lik tri oglišča, mu pravimo trikotnik.
Valovna dolžina svetlobe, ki jo lik oddaja, sodi v področje rdeče barve.

Zapri

Predstavitev vrtljive zvezdne karte

Zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja okoli Sonca se položaj zvezd na nebu ves čas spreminja. Z vrtljivo zvezdno karto lahko preprosto poiščemo sliko zvezdnega neba ob izbrani uri na izbrani dan.

S prostimi očmi lahko v jasni noči opazimo zvezde do 6. magnitude. Na karto so vrisane zvezde do 4. magnitude. Magnituda nam pove, kako svetla je videti zvezda na nebu. Manjša magnituda pomeni svetlejšo zvezdo (na karti je predstavljena z večjim krožcem) in obratno. Od spremenljivih zvezd so vrisane le tiste, ki sij spreminjajo za vsaj 0,5 magnitude; od meglic, kopic, galaksij pa tiste, ki jih v dobrih opazovalnih pogojih še lahko vidimo s prostimi očmi. Rimska cesta je pobarvana svetleje od ostalega neba.

Na zgornjem delu karte sta vidna osenčeni in neosenčeni del. Neosenčeni predel si moramo predstavljati kot nebesno polkroglo, ki je projicirana na ravnino (zvezdno karto). Meridian je črta, ki teče od severa čez zenit do juga in deli nebo na vzhodno in zahodno poloblo. Pikčasta črta teče od vzhoda preko zenita do zahoda. (Zenit je točka na nebu, ki je točno nad nami.) Tudi ta črta deli nebesno polkroglo na dva dela (severni in južni). Obe črti se sekata v zenitu in delita nebo na štiri dele (četrtine nebesne polkrogle).

Uporaba vrtljive zvezdne karte

Kadar želimo poiskati ozvezdja, ki jih bomo lahko opazovali npr. 15. januarja ob 22. uri, moramo na robu karte poiskati 15. januar. (Z drsnikom » rotacija karte« lahko zasučemo karto tako, da je mesec januar na mestu, ki nam ustreza). Zgornji del karte s pomočjo drsnika »rotacija indikatorja« sučemo toliko časa, da se izbrani dan poravna z uro 22.00. Za natančno poravnavo lahko uporabimo puščici nad in pod drsnikom. Ozvezdja, ki so na nebu 15. Jaunarja ob 22.00 uri prikazuje neosenčeni del karte. Opazimo lahko, da je v zenitu zvezda Kapela (ozvezdje Voznik). Na jugu najdemo Orion, pod njim nekoliko vzhodno zvezdo Sirij – najsvetlejšo zvezdo na našem nebu. Nizko nad vzhodnim obzorjem je Lev, ki je ravno vzšel. Na zahodnem delu neba je Pegaz, ki zahaja. Na robu karte lahko razberemo vse dneve in ure, ko nebo kaže enako sliko: sredi februarja ob 20.00, sredi marca ob 18.00 sredi parila ob 16.00 (17.00 po poletnem času). Podnevi seveda zvezd ne vidimo, ker je nebo zaradi Sonca preveč svetlo. V poletnem času moramo uram, ki jih odčitamo na karti prišteti eno uro!

Kadar želimo ugotoviti ob kateri uri je npr. 10. julija Antares ( ozvezdje Škorpijona) najvišje na nebu, moramo zgornji del karte (»rotacija indikatorja«) zavrteti tako, da meridian teče čez zvezdo Antares. Na robu karte poiščemo 10. julij in odčitamo uro. Antares je 10. julija najvišje na nebu ob 21 uri in 15 minut po poletnem času.)

Ob kateri uri vzide Sirij 18. decembra? Zgornji del karte (»rotacija indikatorja«)zavrtimo tako, da teče črta vzhodnega obzorja (črta ob kateri je napis vzhod) čez Sirij. Na robu karte poiščemo 18. December in preberemo uro 20. 10.

Kdaj se 1. oktobra začne astronomska noč? Astronomska noč se začne, ko se tako stemni, da so vidne vse zvezde. To je takrat, ko je Sonce 18° pod obzorjem. Na ekliptiki (Roza črtkana črta ob kateri so zapisani meseci z rimskimi številkami in dnevi z arabskimi. Vsaka črtica pomeni en dan.) poiščemo 1. oktober. Z vrtenjem idikatorja naravnamo črto, ki označuje 18° pod obzorjem na izbrani datum na ekliptiki – ekliptika in črta »18° pod obzorjem« se sekata na datumu 1. oktober. Na robu karte preberemo uro začetka astronomske noči na dan 1. oktober: 19. 20 (20.20 po poletnem času).

Na podoben način določimo čas vzhoda in zahoda Sonca, le da karto nastavimo tako, da datum na ekliptiki prekrijemo s črto vzhoda oz. zahoda. Na robu karte odčitamo čas vzhoda oz, zahoda na izbrani datum.

Opazovanje v naravi

Kadar bomo s karto opazovali nebo, moramo določiti smeri neba. Najlažje je, če poiščemo sever s pomočjo zvezde Severnice, ki se nahaja v ozvezdju Malega voza. Na zvezdni karti je severnica v točki, ki predstavlja os vrtenja zvezdne karte (pika na sredini). Severnico v naravi najdemo tako, da najprej poiščemo ozvezdje Velikega medveda oz. Velikega voza. Štiri svetle zvezde sestavljajo četverokotnik, ki predstavlja voz, tri svetle zvezde pa njegovo oje. V mislih podaljšamo razdaljo med zadnjima dvema zvezdama voza za približno petkrat in pridemo do Severnice. Ko smo obrnjeni proti Severnici, je na naši levi zahod, na naši desni vzhod, za našim hrbtom pa jug. Karto orientiramo tako, da je tista smer neba, ki jo želimo opazovati, spodaj.

Zapri